11.07.2015 Views

Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

80Šolsko <strong>polje</strong>, <strong>letnik</strong> <strong>XXII</strong>, številka 1–2vlja zaznavanje telesnega agresivnega vedenja, nanaša na dejanja, ki jih je posameznikže doživel, medtem ko se v letu 2003 nanaša na dejanja, za kateraposameznik ocenjuje, da bi se mu lahko zgodila. Podatki za leti 1995 in 2007so primerljivi in na podlagi njih vidimo porast zaznavanja telesnih agresivnihvedenj, saj mlajši otroci pomembno bolj zaznavajo telesno agresivno vedenje vletu 2007 kot v letu 1995. V zaznavanju kraj upad ali porast med leti pri mlajšihotrocih ni pomemben. Postavki o zaznavanju besednega in posrednegaagresivnega vedenja sta bili vključeni samo v letih 2003 in 2007. Rezultati kažejona pomemben upad zaznavanja besednih agresivnih vedenj od leta 2003do leta 2007. Pri zaznavanju posrednih agresivnih vedenj, zajetih v postavkahizolacije in prisile, razlike niso statistično pomembne.Pri starejših otrocih od leta 1995 do leta 2007 vidimo pomemben porastzaznavanja telesnega agresivnega vedenja. Skladno s strokovno literaturo(npr. Flannery idr., 2007; Romano idr., 2005) so razvidne pomembne razlikev zaznavanju agresivnih vedenj med mlajšimi in starejšimi otroci. V vsehletih lahko opazimo tudi statistično pomembno manj pogosto poročanje ozaznavanju agresivnih vedenj pri starejših otrocih v primerjavi z mlajšimi,kar je skladno z rezultati nekaterih drugih raziskav (npr. California HealthyKids Survey – CHKS, 2006–2008), ki kažejo, da se večja socialna prilagojenoststarejših otrok odraža v manj pogostem pojavljanju agresivnega vedenja.Če naše rezultate primerjamo z rezultati longitudinalnih raziskav,ki spremljajo upad agresivnega vedenja od otroštva do mladostništva (Cairnsidr., 1989), še posebej pri telesni agresivnosti (Cairns idr., 1989; Romanoidr., 2005; Tremblay 2000), so naši rezultati skladni s temi ugotovitvami.Pri zaznavanju kraj je pri starejših otrocih od leta 1995 do 2003 razvidno pomembnozmanjšanje in še nadalje do 2007, sicer tudi zmanjšanje, vendar razlikemed letoma 2003 in 2007 niso statistično pomembne. Prav tako pa jeporočanje o zaznavanju kraj pri starejših otrocih v primerjavi z mlajšimi pomembnonižje v letih 2003 in 2007. V letu 1995 pa je zaznavanje pogostostikraj pomembno višje pri starejših učencih. Pri zaznavanju posrednih agresivnihvedenj, kot sta prisila in izločanje, med letoma 2003 in 2007 ni bilopomembnih razlik. Pri zaznavanju besednih agresivnih vedenj pri starejšihotrocih razlike 2003–2007 niso pomembne.Ne glede na to, kako pogosto navajajo, da zaznavajo agresivna vedenja,je lahko njihovo zaznavanje počutja varnosti drugačno. Podatke o občutkuvarnosti učencev smo pridobili iz podatkov mednarodne raziskave CRISP.Največji delež otrok oz. mladostnikov se pred telesnim agresivnim vedenjemv šoli počuti varne pri sedemnajstih letih, najmanjši delež pa pri devetihletih. Glede doživljanja posrednega agresivnega vedenja in agresivnegavedenja na poti v šolo in iz nje se varne počuti največ trinajst<strong>letnik</strong>ov in najmanjdevet<strong>letnik</strong>ov. Razlike med skupinami različno starih otrok in mla-

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!