Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

V. Prebilič in A. Barle Lakota, Domoljubje v slovenskemšolskem sistemuSistemska vprašanja domoljubja v OŠ in SŠV sodobni družbi, ki jo pogosto označujemo s pojmom družba znanja,je šola ena najpomembnejših institucij. Razloge je moč iskati tako v dejstvu,da je šolska izobrazba pozicijska dobrina, zato je dostopnost do le-te izjemnopomembna, in hkrati v tem, da je ravno zato šola obvezna za vso generacijovse daljši čas in zato ostaja eno redkih oprijemalnih središč oblikovanjaidentitete.Ob strukturni moči, s katero naj bi šola razpolagala, se zdi, da je legitimnostšole vse manjša (Kress, 2006). Zdi se, da je šola v preteklosti mnogolaže načrtovala, katera znanja učenci potrebujejo, saj so ostajali temeljni bivanjskikoncepti relativno nedotaknjeni.Danes soglasja o tem, kaj učenci potrebujejo, ni več. Še več: mladi najpreprosto ne bi več pristajali na opise sedanjosti (sveta), kot jo prikazujemostarejši, saj naj bi šlo za generacijsko povsem spremenjeno razumevanje sedanjostiin prihodnosti (Kress, 2006).Vprašanje sodobne konceptualizacije domovinske vzgoje tako trešči obvsa odprta vprašanja koncepta, načina prenosa znanja (koliko, kaj, na kakšennačin ...). Ravno zato je za oblikovanje jasne strategije vključevanja domovinskevzgoje v šolah nujna sodobna konceptualizacija domovinske in državljanskevzgoje, kjer bi morali upoštevati perspektive tistih, ki jim je domovinskavzgoja namenjena. Ni namreč mogoče vztrajati pri konceptih, ki jihmladi preprosto ne sprejemajo.Vključevanje tem, pomembnih za oblikovanje domovinske vzgoje, jezato izjemno kompleksno vprašanje, ker preprosto ne gre samo za vprašanje,katere vsebine/teme. Preenostavno bi bilo razumeti rešitev problema samos tem, da se oblikuje nov predmet, že obstoječim predmetom kaj doda ipd.Nujno je razviti ustrezne strategije poučevanja za teme, kot je npr. domovinskavzgoja; zanje velja, da nimajo trdnih pravil »uokvirjanja«, zato jihučenci pogosto ne razpoznavajo kot »prave šolske teme«. V kolikor se temeuokvirijo v posamični predmet, se zdi večini učencev pouk tovrstnih predmetovnenaraven, umeten. Smisla predmeta ne priznavajo niti, če se te predmetepoučuje s povsem praktičnimi primeri. Prav zato je najbrž edina možnostrazvijati različne strategije poučevanja in pri tem upoštevati možnosti,ki jih nudi proces vzgoje in izobraževanja v celoti, ne samo v okviru posamičnegapredmeta.Kaj storiti?Domoljubje kot čustvo obstoji med nami skozi vso zgodovino. Sevedase spreminja vsebina čustva, njegov obseg, morda tudi razumevanje domovine,vendar gre za tako močno čustvo, da so zanj posamezne skupnosti umira-183