Å olsko polje, letnik XXII (2011), Å¡tevilka 1-2: Od ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

More documents

Recommendations

Info

118Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2Ekstrinzična motivacija pogosto ni trajna. Če vir zunanje vzpodbudeizgine, dejavnost preneha.Kljub temu je možno, da s pomočjo ekstrinzično motiviranih dejanjposameznik ponotranji vrednote, dejavnosti pa postanejo samodeterminirane(Deci in Ryan, 1985). Z večanjem internalizacije se ekstrinzično motiviranedejavnosti postopoma spreminjajo v samodeterminirane dejavnosti.Nekatere oblike ekstrinzične motivacije so lahko tudi avtonomnejše in boljsamodeterminirane, ker temeljijo na prosti volji in odločitvi posameznika(Orgulan, 2009).V teoriji samodeterminacije poznamo tri oblike ekstrinzične motivacije,in sicer eksternalno regulirano ekstrinzično motivacijo, introjektirano reguliranoekstrinzično motivacijo in identificirano regulirano ekstrinzičnomotivacijo (Deci in Ryan, 1985). V nadaljevanju razširjamo opis oblik ekstrinzičnemotivacije:– Eksternalno regulirana ekstrinzična motivacija je najbolj prepoznavnaoblika ekstrinzične motivacije. Nanaša se na vključevanje posameznikav dejavnosti zaradi pridobitev nagrad ali da bi se izognil kazni. Dotakšne motivacije prihaja zaradi notranjih ali zunanjih pritiskov (Npr.:Za študij sem se odločil z namenom, da bi imel kasneje boljšo plačo.). Takšnaoblika motivacije je najmanj avtonomna zaradi zunanjih zahtevali nagrad.– Introjektirano regulirana ekstrinzična motivacija se nanaša na bolj ponotranjenosodelovanje z dejavnostjo (Npr.: Za študij sem se odločil zaradidejstva, da se počutim pomemben, ko uspem v šoli.). Posameznik sodelujepri reguliranju, vendar dejavnosti ne sprejema v celoti, ker se želiizognili krivdi ali anksioznosti in zaradi zvišanega ega.– Identificirano regulirana ekstrinzična motivacija se nanaša na zavestnovrednotenje ciljev obnašanja na ta način, da je akcija sprejeta kot osebnopomembna. To je najbolj avtonomna oblika ekstrinzične motivacijein se pojavlja takrat, ko so ostali regulatorji popolnoma asimilirani(Npr.: Za študij sem se odločil zaradi tega, ker me bo študij usposobil zavstop na trg dela na področju, ki mi je všeč.).AmotivacijaNajnižji stopnji samodeterminiranosti pravimo amotivacija. Teorija samodeterminacijeje ne uvršča med motivirana vedenja, ker ji primanjkuje namen(Deci, Koestner in Ryan, 1999). Za posameznika v stanju amotivacijeje značilno, da ne doživlja nikakršne povezave z zastavljeno nalogo, manjkamu osebne vzročnosti, saj ne vidi nikakršnega smisla v njeni izpolnitvi. Pritiskzaznava kot posledico dejavnikov, ki so izven njegovega nadzora, in imaobčutek nemoči kakršnegakoli vplivanja na dogodke. Dejanja, ki slonijo na
O. Buček in B. Čagran, Motivacija rednih in izrednih študentovamotivaciji, imajo skupno tudi to, da njihov izvajalec ne pričakuje nagrade,torej niso ekstrinzično obarvana, in jih izvajalec ne počne iz inherentnih razlogovter jih ne moremo označiti niti kot intrinzično obarvana.Predstavitev teorije samodeterminacije zaključujemo s tabelaričnimprikazom (Deci in Ryan, 1985).Slika 1 prikazuje lestvico intenzivnosti ponotranjenja določenih vsebin,ki je definirana s poloma amotivacijo in intrinzično motivacijo ter zvmesnimi stopnjami ekstrinzične motivacije.Slika 1: Taksonomija človekove motivacije (Deci in Ryan, 1985).Namen empirične raziskaveNamen študije je bil preveriti razlike v motivacijski usmerjenosti rednihin izrednih študentov.Deci in Ryan (Deci in Ryan, 1985, 1990; v Ryan & Deci, 2000) sta obupoštevanju kvantitativnih razlik med posamezniki v okviru teorije samodeterminacije(ang. Self-Determination Theory, z oznako SDT) v pojmovanjevnesla večdimenzionalni pristop. Gre za kvalitativno razlikovanje različnihtipov motivacije glede na razloge ali vzroke, ki vzpodbudijo aktivnost, tipa se nahajajo na kontinuumu, katerega skrajnosti označujeta samodeterminiranostin kontroliranost.Motivirano vedenje je samodeterminirano ali avtonomno do te mere,v kateri ga posameznik doživlja kot prostovoljno izbranega in ga vzpodbujanjegovo sebstvo (Deci in Ryan, 1990).Intrinzična motivacija predstavlja prototip samodeterminirane aktivnosti,vendar je tudi ekstrinzično motivirano vedenje lahko avtonomno. SDTločuje štiri tipe ekstrinzične motivacije, pri katerih je vedno v ospredju instrumentalnavrednost naloge in ne opravljanje naloge zaradi interesa ali njene zabavnosti,vendar se glede na stopnjo avtonomije, tj. v kolikšni meri izhajajo izsebstva in ne iz zunanjih ali notranjih pritiskov, pomembno razlikujejo.Spremembe v intrinzični motivaciji sledijo povišanju ali zmanjšanjuobčutkov avtonomnosti in kompetentnosti, ekstrinzična vedenja pa so po119
Page 1 and 2:
Letnik XXII, številka 1-2, 2011Rev
Page 3:
Letnik XXII, številka 1-2, 2011Rev
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXII, števil
Page 9 and 10:
Od otroštva do novejših strategij
Page 11:
E. Klemenčič in D. Štrajn, Od ot
Page 15 and 16:
Razvoj epizodičnega spominav zgodn
Page 17 and 18:
M. Rožman, Razvoj epizodičnega sp
Page 19 and 20:
M. Rožman, Razvoj epizodičnega sp
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
26Šolsko polje, letnik XXII, štev
Page 30 and 31:
28Šolsko polje, letnik XXII, štev
Page 33 and 34:
Socialna kompetentnost in učnauspe
Page 35 and 36:
M. Vidmar, Socialna kompetentnost i
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Stališča slovenskih učiteljev o
Page 59 and 60:
M. Schmidt in B. Čagran, Stališč
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70: M. Schmidt in B. Čagran, Stališč
Page 75 and 76: Zaznavanje agresivnih vedenj otroki
Page 77 and 78: T. Vršnik Perše, A. Kozina in T.
Page 91: T. Vršnik Perše, A. Kozina in T.
Page 95 and 96: Nezadovoljni odlašalci: odlašanje
Page 97 and 98: A. Videčnik, Nezadovoljni odlašal
Page 117 and 118: Motivacija rednih in izrednihštude
Page 119: O. Buček in B. Čagran, Motivacija
Page 123 and 124: O. Buček in B. Čagran, Motivacija
Page 129: O. Buček in B. Čagran, Motivacija
Page 133 and 134: (Post)suvereni diskurzi državljans
Page 135 and 136: S. Bezjak, (Post)suvereni diskurzi
Page 155 and 156: Evropski multikulturalizemin izobra
Page 157 and 158: J. Pikalo in M. Banjac, Evropski mu
Page 171 and 172:
J. Pikalo in M. Banjac, Evropski mu
Page 173 and 174:
Page 175:
Page 178 and 179:
176Šolsko polje, letnik XXII, šte
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 189:
V Epistemologijein problematikaviso
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203 and 204:
Avguštin o temeljuin skupnosti vé
Page 205 and 206:
J. Justin, Avguštin o temelju in s
Page 207 and 208:
Page 209 and 210:
Page 211 and 212:
Page 213 and 214:
Page 215 and 216:
Page 217 and 218:
Page 219 and 220:
Page 221 and 222:
Page 223 and 224:
Page 225 and 226:
Page 227 and 228:
Page 229 and 230:
Premisleki ob Nacionalnemprogramu v
Page 231 and 232:
F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem
Page 233 and 234:
Page 235 and 236:
Page 237 and 238:
Page 239 and 240:
Page 241 and 242:
Page 243 and 244:
Page 245 and 246:
Page 247 and 248:
Page 249 and 250:
Page 251 and 252:
Page 253 and 254:
Page 255 and 256:
Page 257 and 258:
Page 259:
VI Povzetki/Abstracts
Page 262 and 263:
Page 264 and 265:
Page 266 and 267:
Page 268 and 269:
Page 270 and 271:
Page 272 and 273:
Valerija Vendramin270Šolsko polje,
Page 274 and 275:
Page 277 and 278:
Knjižne recenzije/ReviewsZdenka Za
Page 279 and 280:
Knjižne recenzije/Reviewssti. Če
Page 281:
VIII Avtorji/Authors
Page 284 and 285:
Page 286 and 287:
Page 288 and 289:
Page 291 and 292:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

Å olsko polje, letnik XXII (2011), Å¡tevilka 1-2: Od ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?