Å olsko polje, letnik XXII (2011), Å¡tevilka 1-2: Od ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

More documents

Recommendations

Info

252Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2che.de) se je v povezavi z Die Zeit lotil izdelave popolnejšega sistema rangiranja,v katerega sta se vključili tudi Avstrija in Švica, izhajajo pa iz odgovornostišolskih oblasti do svojih državljanov (CHE, 2010). Zanj se zanima ševrsta drugih držav in nič ne bi škodilo, če bi se jim pridružila tudi Slovenija.Socialna razsežnostMasovni vpis v terciarno izobraževanje je postal alibi za socialno neobčutljivostvisokošolske politike, ki daje vtis, kot da skrb za odrinjene družbeneskupine ni več potrebna. V resnici pa premalo vemo, kje vse se kaže socialnorazlikovanje:– ni poznana socialna struktura vpisanih, ki izgubljajo leta in ne končajoštudija;– ni primerjalnega pregleda socialnih karakteristik študentov nižje invišje rangiranih študijev;– ni kritičnih analiz socialne reprodukcije akademskih poklicev;– ni vpogleda v socialni izvor študentov, ki si z »malim delom« sami financirajoštudij;– ni izdelanega pristopa za podporo nadarjenim študentom itd.Ne v slovenskem, pač pa v avstrijskem družboslovju so opazili, da jeSlovenija glede stopnje medgeneracijske vztrajnosti pri doseganju izobraževalnihravni na neslavnem evropskem vrhu in da jo glede tega prehiteva le šeItalija (Fessler, 2011). Naša šola skratka ne odigrava pričakovane vloge pri socialnimobilnosti, pač pa je primer t. i. »efekta sv. Mateja« in daje tistim, kiimajo že od doma veliko, še več; onim drugim, ki od doma ne prinesejo skorajnič, pa še to vzame in jih dokončno potlači. Na Slovenijo so postali gledetega pozorni že nekaj let prej v raziskavi, ki so jo na vzorcu 42 držav opravilisodelavci American University in Univerze v Sieni (Hertz, 2007). Saj negre za to, da pri nas ne bi namenjali denarja za socialne transferje mladim ljudem,ki se šolajo. Celo nasprotno, tujci na študiju pri nas se ne morejo dovoljnačuditi širokogrudni delitvi bonov za gostinske usluge. Očitno pa se vse todogaja brez slehernih socialnih kriterijev in ne pomaga tistim, ki bi jim moralo.Po mojem so v ospredju politični cilji obvladovanja študentske populacije,ne pa skrb za izobraževanje kot kanal socialne mobilnosti.Živimo v obdobju hudega razslojevanja in vse globljih socialnih razlik,kar se bo do leta 2020. le še zaostrovalo; lahko se zgodi, da bo postalo socialnoporeklo kritični dejavnik vključenosti v visoko šolstvo. Članice EU so začeleobčutno zmanjševati socialne pomoči študentom in uvajati šolnine, čemurbo – sicer s standardnim zamikom – zelo verjetno sledila tudi Slovenija.Takrat bo postala socialna razsežnost v visokem šolstvu res usodna. Moralibi slediti Franciji, ki si je glede na opisano perspektivo zadala zelo konkretnecilje socialne politike, da bodo v visoko šolstvo vpisali najmanj 50 % vseh
F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem programuvisokega šolstva 2011–2020otrok iz delavskih družin in od tega 30 % na »elitne« šole. Sami študentjemarsikje že slutijo težke čase in energično protestirajo proti poslabšanju socialnegapoložaja. To lahko močno spremeni razmere v visokem šolstvu, kotso zamišljene v nacionalnem programu.Viri in literaturaAAUP (2009). History of the AAUP. Http://www.aaup.org/AAUP/about/history (23. 1. 2011).Altbach, G. P. (2006). International higher education: Reflections on policyand practice, Chesut Hill: Center for International Higher Education.AUCC (2001). Commercialization of university research, Ottawa: Associationof Universities and Colleges of Canada.Bacon, F. (1597). Meditationes Sacrae: De Haeresibus. V: Exemplum tractatusde fontibus juris: and other latin pieces of Lord Bacon, Edinburgh:Waugh and Innis (1923).Beck, U. (2000). What is globalization? Cambridge: Polity Press.Berdhal, R. (1990). Academic freedom, autonomy and accountability in BritishUniversites. Studies in Higher Education 15 (2), 169–180.Bjarnason, S., Cheng, K-M., Fielden, J., Lemaitre, M-J., Levy, D., Varghese,N. V. (2009). A new dinamic private education, Paris: OECD.Bleiklie, I., Laredo, P., Sörlin, S. (2007). Main transformations challengesand emerging patterns in higher education systems, Paris: UNESCO.BWGQF - Bologna Working Group on Qualification Framework (2005).A frameworks for qualifications of the European Higher EducationArea, Copenhagen: Ministry of Science, Technology and Innovation.Breneman, W. D., Kneedler, H. L. (2005) Negotiating a new relationshipwith the state: The Virginia axperience, TIAA-CREF Institute Conference,New York City, Nov. 3–4, 2005.Castells, M. (1996). The rise of network society, Cambridge: Blackwell Publishing.CERI (2008). Higher education to 2030, Paris: OECD.CHE (2010). Study and research in Germany. University rankings, publishedin association with Die Zeit. Http://www.daad.de/deutschland/hochschulen/hochschulraking/06543.en.html (11. 3. 2011).Clark, B. R. (1970). The distinctive college. Antioch, Reed & Swarthmore,Chicago: Aldine.Dainton, L. (1989). The British knowledge industry: Nationalized, privatizedor hybrid? Journal of the Royal Society of Medicine 82, dec., 704–711.David, A. P. (2000). A tragedy of the public knowledge »commons«? Globalscience, intellectual prosperity and the digital technology boomerang,Stanford: Stanford Institute for Economic Policy Research.253
Page 1 and 2:
Letnik XXII, številka 1-2, 2011Rev
Page 3:
Letnik XXII, številka 1-2, 2011Rev
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXII, števil
Page 9 and 10:
Od otroštva do novejših strategij
Page 11:
E. Klemenčič in D. Štrajn, Od ot
Page 15 and 16:
Razvoj epizodičnega spominav zgodn
Page 17 and 18:
M. Rožman, Razvoj epizodičnega sp
Page 19 and 20:
M. Rožman, Razvoj epizodičnega sp
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
26Šolsko polje, letnik XXII, štev
Page 30 and 31:
28Šolsko polje, letnik XXII, štev
Page 33 and 34:
Socialna kompetentnost in učnauspe
Page 35 and 36:
M. Vidmar, Socialna kompetentnost i
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Stališča slovenskih učiteljev o
Page 59 and 60:
M. Schmidt in B. Čagran, Stališč
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Zaznavanje agresivnih vedenj otroki
Page 77 and 78:
T. Vršnik Perše, A. Kozina in T.
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91:
Page 95 and 96:
Nezadovoljni odlašalci: odlašanje
Page 97 and 98:
A. Videčnik, Nezadovoljni odlašal
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Motivacija rednih in izrednihštude
Page 119 and 120:
O. Buček in B. Čagran, Motivacija
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129:
Page 133 and 134:
(Post)suvereni diskurzi državljans
Page 135 and 136:
S. Bezjak, (Post)suvereni diskurzi
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Evropski multikulturalizemin izobra
Page 157 and 158:
J. Pikalo in M. Banjac, Evropski mu
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175:
Page 178 and 179:
176Šolsko polje, letnik XXII, šte
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 189:
V Epistemologijein problematikaviso
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203 and 204: Avguštin o temeljuin skupnosti vé
Page 205 and 206: J. Justin, Avguštin o temelju in s
Page 229 and 230: Premisleki ob Nacionalnemprogramu v
Page 231 and 232: F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem
Page 253: F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem
Page 259: VI Povzetki/Abstracts
Page 262 and 263: 260Šolsko polje, letnik XXII, šte
Page 272 and 273: Valerija Vendramin270Šolsko polje,
Page 274 and 275: Šolsko polje, letnik XXII, števil
Page 277 and 278: Knjižne recenzije/ReviewsZdenka Za
Page 279 and 280: Knjižne recenzije/Reviewssti. Če
Page 281: VIII Avtorji/Authors
Page 291 and 292: Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

Å olsko polje, letnik XXII (2011), Å¡tevilka 1-2: Od ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?