Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

J. Justin, Avguštin o temelju in skupnosti védenjatu pripišemo, da je človek, potem nedeljivo prvotno bitnost (Sokrata) povežemoz drugotno bitnostjo (človek). Takšna sodba je lahko resnična ali zmotna(Kategorije, 4, 2a). Prvotna bitnost deluje kot podlaga, kot subjekt (hypokeimenon),na katerega so oprte vse druge, v sodbi nastopajoče kategorije. S stavkomse Aristotel ukvarja tudi v spisu De interpretatione. Stavek nastane, koo nečem nekaj zatrdimo ali zanikamo. Tako nastane sodba, ki je resnična alizmotna. Sodba je resnična, če je tisto, kar v sodbi povežemo, tudi dejanskopovezano. Trditev in zanikanje sta nasprotni dejanji, ki drugo drugega izključujeta.Tu se nakaže ideja ločne sodbe. V enem od dveh primerov – v primerutrditve ali v primeru zanikanja – nujno izrečemo resnico o nečem (De interpretatione,1 in 9). Eno od dvojega je gotovo resnično, bodisi da Sokrat ječlovek (trditev) bodisi da Sokrat ni človek (zanikanje). Od tu dalje se Aristotelovalogika razvija predvsem v smeri, v kateri ima glavno vlogo kategorijakolikšnosti in pojem razreda. Filozof razlikuje med posameznimi (Sokrat ječlovek) in splošnimi sodbami (Vsi ljudje so beli). V Analitikah razvija na tejosnovi silogistično logiko, ki govori o izpeljevanju sklepov iz premis. 22Zdi se, da je Avguštin vsaj delno poznal ta del antične logike. Vendar jenanj močneje vplivala stoiška logika. 23 Subjekt stavka je za stoike neka posameznost,predikat pa je delovanje ali stanje. Tu sta dva zgleda: »Sokrat govori«,»Ta teče«. Stoiki v stavku niso videli razmerij med pojmi, temveč vzročnain druga razmerja med dejstvi ali dogodki v svetu. Da bi na slednjih lahkoopravili analizo, so razvili t. i. apodiktične 24 (dokazovalne) sheme. 25 V opisihteh shem so spremenljivke označevali z vrstilnimi števniki. 26 Oglejmo si petshem, ki jih je očitno poznal tudi Avguštin.I) Če prvi, potem drugi.Vendar pr vi.Torej tudi drugi.II) Če prvi, potem drugi.Vendar ne drugi.Torej ne prvi.III) Ne hkrati prvi in drugi.Vendar pr vi.Torej ne drugi.22 Npr.: Vsi ljudje so smrtni. Sokrat je človek. Torej je Sokrat smrten.23 V Contra Cresconium grammaticum partis Donati I: XIX.24. Avguštin omenja libri Stoicorum. S stoiškologiko se je seznanil prek priročnikov, morda pa tudi prek Varonovega spisa De dialectica.24 Apo-deiktikos – kar je možno dokazati.25 Pripisujejo jih predvsem Hrizipu.26 Za današnje raziskovalce sta glavni vir informacij o stoiški logiki Diogen Laert in Sekst Empirik.207