Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

162Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2žav članic, pri čemer ni najmanj pomemben skupen izvor oziroma poreklo.Prav zaradi kulturnih razlik mora biti v ospredju krepitev zavesti o kulturahin zgodovini evropskih ljudstev ter izmenjava znanja ter kulturnih produktovoziroma dobrin (ibid.). Evropska kulturna politika oziroma multikulturnaperspektiva je grajena na dvojnosti: na eni strani se vzgaja in goji evropskakultura, obenem pa je potrebno ohranjati nacionalne ali druge bolj partikularnekulture. Evropska kultura je tu rezonirana ravno prek različnosti, to paje tudi modus, v okviru katerega se pojavi slogan »enotnost v različnosti«kot osrednji politični motiv (Shore, 2006).»Enotnost v različnosti« je perspektiva Evropske unije, usmerjena hkulturnemu pluralizmu, pri čemer je slednji izpostavljen tudi skozi frazi kotsta »evropski kulturni mozaik« in »evropska kultura kultur«. Pluralizem jes tem uporabljen kot možna strategija ustvarjanja nove evropske državljanskeidentitete, ki združuje posameznike različnih kulturnih pripadnosti in narodnosti.Enotnost v različnosti kot eno izmed načel, ki definira kulturne politikeEvropske unije, je slavljenje razlike ter multikulturalizma v namen promoviranjaideje evropske enotnosti ravno skozi (kulturne) razlike.Evropska unija promovira idejo enotnosti v različnosti tudi v kontekstupozicioniranja, usmerjanja in formuliranja izobraževalnih politik. V126. členu Maastrichtske pogodbe je zapisano, da mora skupnost prispevati»k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja meddržavami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovihdejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebinopoučevanja izobraževalnih sistemov, pa tudi njihovo kulturno in jezikovnoraznolikost« (Treaty on European Union, 1992). Formiranje evropskegaizobraževalnega prostora sicer zahteva poenotenje mehanizmov in institucionalnihureditev izobraževalne sfere, vendar je pri tem ena izmed ključnihdeterminant prav kulturna raznolikost, ki sodoloča nacionalne kurikulein zato zahteva posebno pozornost. Izobraževalni prostor je razumljen kotpreplet tokov različnih kulturnih informacij skozi specifične mikro konteksteizobraževalnih mest oziroma lokacij in prav zato je potrebna neprestanatransnacionalna oziroma vseevropska komunikacija in koordinacija izobraževalnesfere. Te različne kulturne identitete znotraj evropskega prostora sofiksne in različno pozicionirane, vendar si hkrati delijo in sestavljajo skupenprostor evropske civilizacije.Tudi Bolonjska deklaracija, s katero so se ministri držav članic za področjeizobraževanja zavzeli, »ob upoštevanju kulturne raznolikosti«, zaoblikovanje skupnega evropskega prostora visokega šolstva, namenja posebnomesto kulturi: »Evropa znanja je sedaj priznana kot pomemben dejavnikdružbenega in človeškega razvoja, kot neumanjkljiv element konsolidiranjain bogatenja evropskega državljanstva, ki njenim državljanom omogoča