Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

180Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2slovenske države, čeprav je le-teh v samem procesu med 2 in 4. Kljub temu paintervjuji z učitelji izkazujejo drugo težavo. Bolj kot obseg časa, predviden zapoučevanje vsebin osamosvojitve Republike Slovenije, je problematična kronološkarazporeditev zgodovine, kjer zaradi nenehne časovne stiske te temepreprosto izpadejo iz procesa poučevanja. Temu dejstvu ob bok je potrebnododati še samo strokovno suverenost učiteljic in učiteljev, ki izhaja iz samoevalvacije.Samo 7,7 % jih je povsem suverenih v strokovno poznavanje vsebins področja osamosvojitve, medtem ko jih 77 % ostaja previdnih in svojousposobljenost opredeli kot sicer ustrezno. Za pomanjkljivo svoje znanjeoceni 15,3 % vprašanih. Razlog je po mnenju raziskovalcev iskati v visokošolskemizobraževalnem sistemu. Tisti, ki so diplomirali po letu 1991 (predtem je bilo poučevanje nastanka nove države nemogoče), se v času študija stovrstnimi temami niso nikoli srečali. 51,5 % vprašanih je zato obstoječi visokošolskisistem označilo kot zelo pomanjkljiv, še dodatnih 20,2 % pa kotpomanjkljiv. Kot delno ustrezno se zdi obravnavanje teh tem zgolj 24,2 %vprašanih, medtem ko jih kot povsem ustrezno vidi vsega 3 %. To bi moralbiti pomemben pokazatelj predlagateljem in izvajalcem visokošolskih učnihnačrtov, saj je povsem jasno, da je trenutno izobraževanje bodočih učiteljic inučiteljev zgodovine povsem neprimerno, neustrezno in do določene mere neodgovorno,saj bo učitelj, ki bo zaključil tako organiziran in vsebinsko koncipiranštudij, le težko suvereno predaval oziroma izobraževal nove generacije.To je toliko bolj pomembno predvsem zato, ker mlajše generacije študentovpostopka osamosvojitve niso doživele in le-ta predstavlja zgolj novo oziromadodatno zgodovinsko poglavje. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da se, čepravtem o osamosvojitvi Slovenije velika večina izmed mladih učiteljic inučiteljev ne obvlada dovolj, sami dodatno ne izobražujejo. To potrjuje odgovorkar 60 % vprašanih. Še bolj težavna pa je ugotovitev omenjene skupine– 40 % –, ki se sicer izobražuje, vendar z dosedanjimi izobraževanji na tempod ročju njeni člani niso zadovoljni.S pomočjo metode intervjuja, ki je bila uporabljena v različnih krajihSlovenije, je postalo razvidno presenetljivo in hkrati statistično dokazanodejstvo med anketirano populacijo osnovnošolcev, da jim država in koncepti,na primer nacionalna pripadnost in zavest, še ne predstavljajo kakšne posebnevrednote. Povrhu učiteljice in učitelji zaznavajo zelo nezainteresiranodnos do zgodovine, kar povezujejo s samim odnosom staršev to tega predmeta,ki naj ne bi pomembno vplival na izgradnjo kariere oziroma uspehučenke ali učenca. Ker se koncept osamosvojitve pojavlja prav v učnem načrtupouka zgodovine, je ta tema koleteralna žrtev sistema. Ob tem ne smebiti prezrto pomembno dejstvo, da je prav za področje izvajanja pouka tem,povezanih z nastankom slovenske države, zaznavna pomembna podhranjenost.Ta je dvoplastna: učiteljice in učitelji se sami niso izobraževali na to