Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

196Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2raziskovalca ali raziskovalke večjo (ali vsaj tako pomembno) vlogo kot pa velikostvzorca (prim. Patton, 1990: 185).In tretjič: kategorizacija spola v kvantitativnem raziskovanju se – poeni strani – ne vpraša o brezpogojni spolni dihotomiji, ki izključuje medspolne(biološki spol) in transspolne osebe (prim. Vendramin in Šribar,2010b). Tako imamo tukaj opraviti z nezadostnostjo, ki izvira iz metodološkihdilem, vendar je problem širši. Pomembno vprašanje je, kako kvantitativnoraziskovati spol (gender), ne da bi reproducirali spolni dualizem,ali kako definirati spol kot kategorijo. Z drugimi besedami: kako raziskovatiprehodnost obzidij, premike meja, neskončni družbeno vsiljen dualizem(Haraway, 1989: 3). In – po drugi strani – analize in interpretacije dosežkovlahko prikrijejo (kar se tudi pogosto zgodi) variacije znotraj kategorije spola,ki so povezane z drugimi dejavniki marginalizacije, kot sta denimo razredin etnična pripadnost (gl. tudi Hammersley, v Francis in Skelton, 2001: 32;Vendramin in Šribar, 2010a: 161). Izhajajoč iz gornjega je mogoče formuliratinekakšno opozorilo – tule malce poenostavljam, da ne bi zašla –, da dualističnekategorije, ki so pogosto nujne, vključujejo tudi etično izbiro, ki je kottaka nevarna (Bowker in Leigh Star, 2000: 5–6). Poleg tega nam dualističnaperspektiva pravzaprav onemogoča zastavljanje določenih vprašanj in zapiradoločene raziskovalne poti.Sklepne besedeImplikacije so jasne: samo opisna statistika ali izkustveni podatki oženskah ali deklicah še ne konstituirajo emancipatornega (feminističnega)raziskovanja. Lahko je to izhodišče za ravnanje, ni pa to dovolj. Potrebne soše druge dimenzije – na primer težnja po spreminjanju družbene neenakosti.Feministično raziskovanje mora biti namreč del procesa, v katerem se neenakostine le opisujejo, ampak tudi reflektirajo in spodbijajo. Tudi če je vključenadimenzija spola, izsledki pogosto ponavljajo in utrjujejo prav tiste rigidnostiin tradicionalne podobe spolov, ki jih vsaj načelno poskušajo preseči(ali pa seveda tudi ne).Prikazanih rezultatov študij iz različnih let ni mogoče preprosto interpretiratikot težnje. Neposrednemu primerjanju rezultatov različnih študij,pri katerih so bile uporabljene različne metodologije, ciljne skupine, izpitnevsebine itd., bi se veljalo izogibati, saj je celo ob isti raziskavi, ki je potekalav več krogih, analiziranje časovnih trendov lahko problematično (Plevnik,2010: 30). 1111 Predstavitev specifik mednarodnih raziskav in njihovih kritik bi nas odpeljala v čisto drugosmer, ki ni definirana kot namen tega članka. Za nekatere ugovore (ki se ne vežejo na spol) gl.Prais, 2003, in Adams, 2003.