Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

V. Prebilič in A. Barle Lakota, Domoljubje v slovenskemšolskem sistemunih, sledijo starši, šele na tretje mesto pa se uvrsti šola kot institucija oziromapouk zgodovine. Na četrtem mestu je prvi elektronski medij, internet, pričemer je nujno opozoriti, da osamosvojitvenih vsebin na internetu ni v takovelikem obsegu, kakor to velja za druge teme in vsebine. Na osnovi teh odgovorovin analiz zato ni nenavadno, da kar 54 % vprašanih vsebine, povezanez nastankom slovenske države, popolnoma nič ne zanimajo oziroma jihzanimajo zelo malo. Vsega 9 % dijakinj in dijakov bi z velikim veseljem preučevaloteme, povezane z nastankom slovenske države. Tako velika stopnjanezanimanja je nedvomno plod pasivnosti dijakinj in dijakov do šolskega sistema,malo ali nič ni bilo postorjeno pri aktualizaciji tem, povezanih z nastankomslovenske države, zaznati pa je vsesplošno nizko zanimanje za zgodovino,povezano s slovenskim narodom. Le-to je vsekakor kontradiktornomnenju mladih, da je poznavanje dogajanj, povezanih z osamosvajanjem Slovenije,za mlade v naši državi pomembno. Kar 73 % jih namreč tovrstno razmišljanjepodpira, samo 7 % pa jih je prepričanih, da poznavanje nastankaslovenske države ni pomembno oziroma 21 %, da je to manj pomembno.Sledila je analiza dejanskega znanja dijakinj in dijakov s področja osamosvojitve.Samo 11 % vprašanih je pravilno odgovorilo na vprašanje prvihvečstrankarskih volitev v Sloveniji, zgolj 20 % se jih je pravilno odločilo zapolitično koalicijo, ki je oblikovala prvo vlado, dodatnih 46 % vprašanih pani vedelo, kdo je vodil prvo slovensko vlado. Nadalje se je za pravilni odgovorpri številu smrtnih žrtev v vojni za obrambo slovenske samostojnosti odločilovsega 9 % vprašanih, medtem ko se jih za nobeden odgovor ni odločilo44 %, kar lahko razumemo kot odkrito in popolno nepoznavanje pravilnegaodgovora. Podoben rezultat dobimo na vprašanje, kdaj so potekali spopadi vSloveniji. Brez odgovora je namreč ostalo 42 % vprašanih, medtem ko jih jepravilno odgovorilo 21 %. Je pa večina menila, da je bilo smrtnih žrtev takomed vojaki kakor med civilisti malo. Abstinenca pri odločanju za odgovorpri državah podpornicah slovenske samostojnosti in neodvisnosti je bila pravtako zelo velika – kar 53 %, medtem ko so se ostali vprašani držali principageografske bližine kot korelacijskega momenta podpore Sloveniji, pri čemernaj bi po mnenju vprašanih Sloveniji bližnje države bolj podpirale njeno samostojnostin neodvisnost. 43 % vprašanih popolnoma nič ne ve o Majniškideklaraciji, medtem ko jih samo 12 % pravilno opredeli poslanstvo in cilj deklaracije.Edini odgovor, kjer so vprašani pravilno odgovorili v večini, je bilpovezan z datumom razglasitve neodvisnosti. Za pravilni odgovor se je odločilo69 % vprašanih, občutno nižji pa je bil tudi delež neopredeljenih – 15 %.Zgolj manjšina se je pri tem vprašanju odločila narobe, le 16 %.Učitelji v slovenskih srednjih in osnovnih šolahPresenetljiva je ugotovitev, da učitelji zgodovine v dokaj velikem obsegu(41,5 %) soglašajo z obsegom ur v učnih načrtih, ki obravnavajo nastanek179