Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem programuvisokega šolstva 2011–2020– Demografsko zastajanje ne bo vplivalo na obseg izdatkov za izobraževanje.– Težki časi čakajo vse, ki bodo izključeni iz visokošolskega izobraževanja.Z zadnjim omenjenim vprašanjem se že nekaj časa resno ukvarjajo tudiv ZDA in eno najcelovitejših študij o tem je napisal Alan Sadovnik (1994).V CERI so pripravili štiri scenarije za visokošolske sisteme in šest scenarijevza univerze.Scenariji razvoja visokega šolstva:– Visoko šolstvo kot mednarodna, notranje prepletena »odprta mreža«,ki temelji na modularnosti celotnega postsekundarnega izobraževanja,ob izraziti podpori IKT. Odličnost uživa dodatno podporo. Sploh nirečeno, da bi moralo biti takšno visoko šolstvo dražje od obstoječega.– Visoko šolstvo v službi lokalnega okolja, ki mu namenja javna sredstva.Mednarodne »špice« so redke, zanje ni dodatnega denarja. Univerzein politehnike se obravnavajo enako in pri obojih se iz javnih sredstevplačuje pretežno le pedagoško delo.– Visoko šolstvo z javno odgovornostjo, ki poleg izkoriščanja izobraževalnegatrga (delno zaračunavanje šolnin, prodaja rezultatov raziskav,pogodbe z industrijo) sklepa posebne dogovore z državo za izvajanjejavnih programov. Velja prepričanje, da takšna kombinacija izboljšujeodzivnost visokega šolstva na potrebe razvoja.– Visoko šolstvo kot podjetništvo, ki deluje izključno na komercialniosnovi. Država financira le tiste izobraževalne in raziskovalne programe,za katere oceni, da so dolgoročno potrebni, čeprav zanje ni trenutnegakomercialnega interesa. Take šole so motivirane za nastop namednarodnem trgu in med najuspešnejše se uvrščajo indijske tehničnevisoke šole in kitajske agronomske šole.Razvojni scenariji za univerze (Vincent-Lancrin, 2004):– Tradicionalne univerze s prevladujočim državnim financiranjem inštudenti, ki prihajajo neposredno iz srednjih šol.– Podjetniške univerze, ki za razliko od tradicionalnih izrabljajo več različnihfinančnih virov, bolj ali manj pregledno kombinirajo zasebne injavne interese ter si dajo veliko opraviti s samopromocijo.– Univerze na prostem trgu so predvsem privatne institucije, ki so organizacijskozelo raznolike in prilagojene tržnim potrebam, kar velja tudiza njihovo morebitno raziskovalno dejavnost.– Odprte univerze ponujajo različnim ciljnim publikam tako formalnekot neformalne programe, praviloma dostopne online in na vse načinepodprte z IKT.– Univerze kot globalne institucije s programi »s samopostrežne police«,z močnim marketingom in tehnološko podporo, ki so se najprejuveljavile z modelom MBA.233