Å olsko polje, letnik XXII (2011), Å¡tevilka 1-2: Od ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

More documents

Recommendations

Info

Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2O‘Daly, G. (2001). The Response to Skepticism and the Mechanisms of Cognition.V: Stump, E., Kretzmann, N. (ur.). The Cambridge Companionto Augustine, Cambridge: Cambridge University Press, 159–170.Perry, J. (2000). The Problem of the Essential Indexical and Other Essays,Stanford: CSLI Publications.Rist, J. M. (1994). Augustine – Ancient Thought Baptized, Cambridge: CambridgeUniversity Press.Schofield, M. (1980). Preconception, Argument and God. V: Schofield, M.,Burnyeat, M., Barnes, J. (ur.). Doubt and Dogmatism – Studies in HellenisticEpistemology, Oxford/New York: Clarendon Press, OxfordUniversity Press.226
Premisleki ob Nacionalnemprogramu visokega šolstva2011–2020Franci PivecZnanje kot skupno dobroSkoraj tisoč let je novo znanje pretežno nastajalo v okviru visokega šolstva.Edini medij, v katerem se je porajalo, so bile »pametne glave«, ki so sezbirale na akademskih disputacijah z realističnim pričakovanjem, da »večglav več ve«. Heidegger je pravo akademsko atmosfero označil z izrekom pietistoviz 17. stoletja: »Denken ist Danken« (Mišljenje je zahvaljevanje), pri čemerje mislil, da človek z uporabo daru mišljenja o biti izkazuje čast sami biti, ki ga jek temu izzvala. Morda je to manj očitno pri sprotnem kalkulativnem mišljenju,zanesljivo pa velja za kontemplativno mišljenje, ki je doma na univerzah. Človekmisli, če to hoče in je prepričan, da je to dobro, zato so akademske skupnosti vednodelovale na etični podlagi (Heidegger, 1954).Znanje se je poprej prosto pretakalo v akademski skupnosti in med njimi,čeprav so se občasno pojavljale tudi ovire: verske, ideološke, jezikovne, geografskeitd. Ni pa bilo komercialnih zadržkov in v znanosti niso tržili in zaračunavaliodkritij, kar je eden od bistvenih razlogov, da je »duhovna sfera« vselej prehitevala»materialno«. Že pred 400 leti pa se je Baconu posvetilo: »Nam et ipsascientia potestas est« (Znanje je moč). In odtlej univerze obletavajo ljudje, ki boljslišijo na besedo »moč« kot na besedo »znanje«. Kot ugotavlja Lord Dainton, jeto kar hitro – že konec 18. stoletja – univerze spravilo v položaj, ko so »brezdelje,korupcija in privilegiji postali njena vsakdanja praksa« (Dainton, 1989). Nemškeuniverze je pred tem obvaroval pruski minister za šolstvo von Humboldt z ustanovitvijovzorčne univerze Berlin leta 1812, kjer je veljalo ustvarjanje vsemu človeštvunamenjenega novega znanja za prvo akademsko poslanstvo. Zahvaljujočtemu, je nemško visoko šolstvo za celih sto let prevzelo vodilno vlogo v svetu in227
Page 1 and 2:
Letnik XXII, številka 1-2, 2011Rev
Page 3:
Letnik XXII, številka 1-2, 2011Rev
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXII, števil
Page 9 and 10:
Od otroštva do novejših strategij
Page 11:
E. Klemenčič in D. Štrajn, Od ot
Page 15 and 16:
Razvoj epizodičnega spominav zgodn
Page 17 and 18:
M. Rožman, Razvoj epizodičnega sp
Page 19 and 20:
M. Rožman, Razvoj epizodičnega sp
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 26 and 27:
Page 28 and 29:
26Šolsko polje, letnik XXII, štev
Page 30 and 31:
28Šolsko polje, letnik XXII, štev
Page 33 and 34:
Socialna kompetentnost in učnauspe
Page 35 and 36:
M. Vidmar, Socialna kompetentnost i
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48:
Page 49 and 50:
Page 51 and 52:
Page 53 and 54:
Page 55 and 56:
Page 57 and 58:
Stališča slovenskih učiteljev o
Page 59 and 60:
M. Schmidt in B. Čagran, Stališč
Page 61 and 62:
Page 63 and 64:
Page 65 and 66:
Page 67 and 68:
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Zaznavanje agresivnih vedenj otroki
Page 77 and 78:
T. Vršnik Perše, A. Kozina in T.
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91:
Page 95 and 96:
Nezadovoljni odlašalci: odlašanje
Page 97 and 98:
A. Videčnik, Nezadovoljni odlašal
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Motivacija rednih in izrednihštude
Page 119 and 120:
O. Buček in B. Čagran, Motivacija
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129:
Page 133 and 134:
(Post)suvereni diskurzi državljans
Page 135 and 136:
S. Bezjak, (Post)suvereni diskurzi
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147 and 148:
Page 149 and 150:
Page 151 and 152:
Page 153 and 154:
Page 155 and 156:
Evropski multikulturalizemin izobra
Page 157 and 158:
J. Pikalo in M. Banjac, Evropski mu
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175:
Page 178 and 179: 176Šolsko polje, letnik XXII, šte
Page 189: V Epistemologijein problematikaviso
Page 203 and 204: Avguštin o temeljuin skupnosti vé
Page 205 and 206: J. Justin, Avguštin o temelju in s
Page 227: J. Justin, Avguštin o temelju in s
Page 231 and 232: F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem
Page 259: VI Povzetki/Abstracts
Page 272 and 273: Valerija Vendramin270Šolsko polje,
Page 274 and 275: Šolsko polje, letnik XXII, števil
Page 277 and 278: Knjižne recenzije/ReviewsZdenka Za
Page 279 and 280:
Knjižne recenzije/Reviewssti. Če
Page 281:
VIII Avtorji/Authors
Page 284 and 285:
282Šolsko polje, letnik XXII, šte
Page 286 and 287:
Page 288 and 289:
Page 291 and 292:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

Å olsko polje, letnik XXII (2011), Å¡tevilka 1-2: Od ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?