Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

V. Prebilič in A. Barle Lakota, Domoljubje v slovenskemšolskem sistemutemo tekom študija ali individualno, kar vodi v zaznavno nelagodje izvajanjasuverenega pouka omenjenih vsebin, hkrati pa ni na razpolago interaktivnihučnih gradiv, ki bi dodatno motivirala in pritegnila učenke in učencek poglobljenemu učenju. Za razliko od drugih zgodovinskih obdobij, kjerso poleg spletnih podatkov in vsebin na voljo še različni dokumentarni filmiin podobno …Učiteljice in učitelji vidijo pomembne težave na poti boljšega razumevanjaoblikovanja samostojne in neodvisne Slovenije še v dveh razlogihstrukturnega značaja. Prvi je kronološki princip obravnavanja zgodovine vslovenskih šolah, kjer je prav omenjana tema zadnja o vseh tem pouka zgodovinev slovenskih osnovnih šolah. To pomeni, da so časovni pritisk zaključevanjaocen, končevanja pouka ter priprav na prehod v srednjo šolo in posledičnoizjemno nizka motivacija učenk in učencev, zelo visoki. Drugo pa jedejstvo nacionalnih preizkusov znanj (NPZ), ki zadnje leto pouka zgodovinestrne okoli predvidenih vsebin, kar v veliki meri zvodeni ostale teme oziromase učiteljice in učitelji praviloma zavestno odločijo bistveno več pozornostinameniti temam, ki bodo preverjane. Deloma tudi zaradi neposrednemedsebojne primerljivosti šol in seveda njihovega uspeha ter uspeha učenkin učencev. Ob tem intervjuvane učiteljice in učitelji zaznavajo veliko razdrobljenostvsebin, povezanih z oblikovanjem samostojne in neodvisne Slovenije,med različnimi predmeti. Žal praksa na ravni medpredmetnih povezavne izkazuje poglobljenega sodelovanja, kar bi lahko nedvomno vodilo vsinergični učinek in povečalo dodano vrednost pri razumevanju za oblikovanjeslovenskega domoljubja pomembnih vsebin. Pri tem ne smemo imetiv mislih zgolj pouka zgodovine, temveč še predmete Etika in državljanskavzgoja, Geografija in Slovenščina. To so namreč predmeti, ki jih že sedaj učiteljicein učitelji prepoznajo kot nosilce pri posredovanju vsebin, povezanih zosamosvojitvijo. Zato ne presenečajo mnenja, da je potrebno te in vse ostalevsebine, ki jih tako teoretiki in praktiki prepoznavajo kot domoljube, poskušatizdružiti v sintetskem pristopu, morda v obliki enega izbirnega predmeta.Veliko težavo pri bolj sistematičnem in predvsem učinkovitejšem pouku vsebin,povezanih z oblikovanjem samostojne države, pa predstavlja slabo poznavanjeteh vsebin na strani učiteljic in učiteljev. Večina med njimi je študijzaključila še v času obstoja SFR Jugoslavije, medtem ko mlajši teh vsebinv času študija niso absolvirali v zadostnem obsegu. Tako je dodatno pridobivanjeznanj prepuščeno samoizobraževalnim aktivnostim učiteljic in učiteljev,kar spričo dokaj omejenih relevantnih strokovnih ter predvsem vsebinskoprimerno strukturiranih gradiv pogosto ni tako enostavno. Zato sevedani pričakovati poglobljenega pouka s področja osamosvojitve v osnovnih šolah,saj je dokaj težko prepričljivo, samozavestno in predvsem strokovno teratraktivno izvajati pouk ob zaznavni pomanjkljivosti omenjenih znanj med181