Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

178Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2cijo ni slišalo 35 % vprašanih in vsega 16 % je bilo sposobnih izbrati pravilniodgovor. Kljub temu pa osnovnošolci osamosvojitev Slovenije ocenjujejo kotpogumno dejanje (kar 84 %), naslednjih 86 % jih je prepričanih, da je osamosvojitevneposredno povezana z domoljubjem, 81 % jih je prepričanih, daje osamosvojitev povezana z nacionalno zavestjo, medtem ko jih 87 % obdobjeosamosvajanja povezuje s svobodo.Na ravni slovenskih srednjih šol je raziskava temeljila na vzorcu 1002dijakinj in dijakov vseh 12 regij v Sloveniji; vključevala je vse srednješolskeprograme. Vzorec je obsegal 35 % dijakov triletnih in ostalih srednješolskihprogramov, 42 % dijakov je predstavljalo štiriletne srednješolske programein 23 % jih je bilo med anketiranimi gimnazijcev. Povzetek analize odgovorovtemelji na deduktivnem pristopu, kjer so bila vprašanja najprej posvečenanekaterim temeljnim ugotovitvam, ter se zaključuje z analizo dejanskegapoznavanja osamosvojitvenih vsebin. Začenši z interesom srednješolske populacijeza pouk zgodovine in geografije, kjer so največkrat posredno in neposrednov pedagoški proces vključene teme s področja osamosvojitve RepublikeSlovenije, je mogoče potrditi povsem povprečno zanimanje za obapredmeta. Zanju se je kot za zanimive odločilo 30 % oziroma 29 % vprašanih.Rezultati kažejo, da se v procesu poučevanja (pre)malo uporabljajorazlični učni pripomočki. Tako dijaki najbolj pogrešajo uporabo dokumentarnegafilma (kar 59 %), interneta (47 %) in e-gradiv (22,4 %). Da bi bilevsebine nastanka države del pouka, je zaznalo 49 % vprašanih, medtem ko sejih preostalih 24 % ne spomni oziroma teh tem niso obravnavali v preostalih26 % anketiranih. Zaradi tega dejstva kar 53 % učencev ne more oceniti,koliko ur je bilo namenjenih poučevanju osamosvojitvenih vsebin, medtemko preostalih 27 % ocenjuje, da so bile nastanku slovenske države namenjeneod 1–3 učne ure. Zato so povsem pričakovani odgovori na vprašanje o primernostinamenjenega časa za obravnavanje osamosvojitve Slovenije za dobrorazumevanje učne teme. 60 % vprašanih dijakov in dijakinj je mnenja,da omenjeni čas ni zadosten. Ostalih 40 % meni drugače, saj so prepričani,da je v tem časovnem intervalu mogoče zadostno doumeti temo osamosvojitveSlovenije. Nič presenetljivega niso odgovori na vprašanja, povezanaz njihovim znanjem o osamosvojitvi Slovenije. Res je potrebno samoevalvacijskeodgovore do določene meje zrelativizirati, saj so podvrženi veliki merisubjektivnosti, kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da večina dijakinj in dijakovni suverena pri poznavanju tem, povezanih z osamosvojitvijo Slovenije,saj je povprečna ocena (rang obsega vrednosti med 1 in 5), ki so si jo dodelili,vsega 2,5. Večina vprašanih (40 %) bi svoje znanje ocenila z oceno 2 (zadostno)oziroma s 3 (37 %). Ob tem vsaj deloma zaskrbljuje podatek analizevirov informacij na področju osamosvojitve Slovenije. Daleč najpomembnejšivir informiranja mladih je televizija, za katero se je odločilo 53 % vpraša-