Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

176Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2Iz tega je mogoče izvajati, da je aktivno in samozavestno nastopanje v globalnemokolju mogoče samo, če imamo zelo trdno zasidrane korenine. To pa nimogoče, če povsem zanemarimo vidik domoljubja, kot osnove oblikovanja,ne nujno tudi nacionalne, identitete.Ob vseh pomislekih, povezanih s konceptom nacionalne identitete, kinaj bi jo nadomestila druga, v širši prostor vpeta identiteta, vsaj trenutno letaostaja še kako aktualna. Ne nazadnje so dokaz za to, kako pomembna jenacionalna identiteta, dogajanja ob razpadu Jugoslavije. V kontekstu tega jetreba razumeti domoljubje ali patriotizem kot prav posebno čustvo in zatokot posebno vrednoto. Ljubiti dom in domovino v širšem kontekstu je nekaj,kar je in bo za vedno žlahtno dejanje. Biti globalen in ljubiti domovino nistadva izključujoča se koncepta. Ravno obratno. Velja poudariti, da ne gre zamenjevatinacionalizma in domoljubja, vendar nas pretekla zgodovinska dejstvaopozarjajo, da čustvo domoljubja Slovenkam in Slovencem ni tuje, celoveč, velikokrat smo ga znali tudi jasno pokazati. Žal pa tega v vsakdanjem življenjuni mogoče zaznati v takšnem obsegu kot v času oblikovanja slovenskedržave. To sicer ni nič nenavadnega, saj je praktično nemogoče ohranjatidomoljubje na tako visoki izrazni ravni, vendar pa raziskave opozarjajo namlačno odzivanje mladih pri vprašanju domoljubja. Ker pomemben del socializacijemladih državljank in državljanov poteka v družini, vedno več patudi v šoli, kjer mladi preživijo vse več svojega časa, je pomembno veliko pozornostiposvetiti prav trenutnemu stanju v slovenskem osnovno- in srednješolskemizobraževalnem sistemu ter opozoriti na morebitne pomanjkljivostiob hkratnem iskanju poti k še večjemu izboljšanju stanja na tem področju.Domovinska vzgoja je preveč pomembna, da bi jo enostavno prepustiliimprovizaciji ali da na tem področju država ne bi nič postorila. Ob tem seje treba zavedati, da oblikovanje identitet temelji tudi na percepciji znanja inizkustva (Torres, 2010: 187), zato je nujno pretresti domovinske vsebine napodročju osnovno- in srednješolskega izobraževanja na Slovenskem. Torej,če hočemo biti ponosni na svojo domovino in jo tudi ljubiti, je potrebno nekajvedeti o njej. Vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti na tem mestu,je, ali sedaj mladi vedo dovolj o domovini, da bi jo lahko ljubili? Kaj lahkoše storimo?Kako mladi poznajo rojstvo države?Seveda domoljubja ni mogoče spraviti na preprost enačaj z nastankomsamostojne in neodvisne Republike Slovenije, je pa to dogodek, ki nedvomnosodi v najbolj temeljne dosežke slovenskega naroda in posledično predstavljavelik domoljubni potencial. Upoštevaje dejstvo, da je ta dosežek nedvomnobistven mejnik tudi pri bodočem definiranju domovinskih vrednotin čustev – nenazadnje je Slovenija postala dejanski subjekt mednarodnegaprava –, je smiselno tem vsebinam posvetiti posebno pozornost.