Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

F. Pivec, Premisleki ob Nacionalnem programuvisokega šolstva 2011–2020Slovenski javnosti ni znano, da je stotine univerz v različnih državahdejansko v lasti privatnih korporacij, ki letno realizirajo milijardne prihodkein stotine milijonov dobička. Naj jih nekaj naštejem: Apollo Group (1,5mrd.), Career Education Corporation (1,2 mrd.), Corinthian (0,6 mrd.), De-Vry (0,8 mrd.), Education Management Corporation (0,7 mrd.), Sylvian LearningSystems (po novem Laureate) (0,5 mrd.) itd. Da ne bo pomote: toniso filantropske organizacije, ampak pridobitna podjetja, z njihovimi univerzamipa naši akademiki s ponosom sodelujejo.Lahko bi našli še mnogo variant, kako se visoko šolstvo privatizira inse v resnici z njim ne ravna več kot z javnim dobrim, ampak kot s privatnolastnino. Visoko šolstvo v večini ni več utemeljeno na »družbeni pogodbi«,ampak se za javna sredstva z visokošolskimi korporacijami – javnimi in privatnimi– sklepajo bolj ali manj običajne »kupoprodajne pogodbe« za storitve,ki se nudijo študentom. Odgovornost države pri tem je, da ne kupi»mačka v žaklju«, zato vztraja pri mehanizmih kontrole kakovosti. Mnogevlade javno povedo, da jim je pri tem vseeno, ali so šole javne ali privatne,ker je važno samo to, da »znajo loviti miši«. Ameriško zasebno visoko šolstvovpisuje 20 % populacije, vendar daje 30 % vseh diplomantov; v teh šolahv rednem roku konča študij 79 % študentov, v javnih pa le 49 %. Zatoima privatni Harvard 30 % prihodkov od šolnin, 10 % od donacij in že 60% od države.Pregled današnjih razmerij med javnim in privatnim šolstvom v svetunudi naslednjo sliko:– monopol javnega visokega šolstva ob redkih izjemah zasebnih visokihšol,– legalno vključevanje zasebnih visokih šol v javno financiranje,– de facto delitev na javno visoko šolstvo (univerze) in zasebno visokošolstvo (politehnike),– postopna transformacija javnega visokega šolstva v zasebno visoko šolstvo,– laissez-faire.Razvidni sta dve tendenci: a) da je v javnem visokem šolstvu vse več privatnihelementov in b) da sektor zasebnega visokega šolstva naglo raste. Vsivedo, da je treba to upoštevati v prihodnjih regulacijah visokega šolstva. Čene zaradi drugega, že zaradi »zaščite potrošnikov«. Najslabše je ad hoc reševanje,ki je bilo dosedanja značilnost tudi v Sloveniji, izražalo pa se je v naslednjem:– postopki niso transparentni,– o isti stvari se odloča na več mestih,– kriteriji in indikatorji so »konzervativni« – čim večja podobnost obstoječistrukturi,241