Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

182Šolsko polje, letnik XXII, številka 1–2učiteljicami in učitelji. Vsaj del teh težav je skupina teoretikov in praktikovposkušala odpraviti s pomočjo raziskovalno-izobraževalnih aktivnosti Zavodaza RS za šolstvo, MŠŠ, MORS in MNZ.Interes med mladimiPri ugotavljanju interesa tako med srednješolkami in srednješolci kotosnovnošolkami in osnovnošolci smo poskušali določiti range za 17 oblikzanimanj in prioritet, ki so najbolj pogoste pri tovrstnih analizah. Temeljnaugotovitev analize odgovorov anketirane populacije je velika degresija zanimanjado nekaterih pomembnih funkcij sodobne družbe. Tako se na čelunajvečjega zanimanja na srednješolski ravni postavijo naslednji interesi: prijateljstvo(4,62), zabava in sprostitev (4,57), spolnost in ljubezen (4,49), službain poklic (4,44), delo in zaposlitev (4,31) ter skrb za lastni izgled in zunanjividez (4,04). Interesi, ki jih je mogoče dokaj neposredno povezati tudi zdomoljubjem, pa so praviloma rangirani dokaj nizko. Med 17 spremenljivkaminajdemo nacionalno preteklost in usodo naroda na 12. rangu (3,09), rangnižje je nastajanje neodvisne slovenske države (3,03), medtem ko povsem najnižjirang in izjemno nizko zanimanje anketirani namenjajo politiki in političnimdogajanjem (2,31). Na osnovi tega je mogoče trditi, da vprašani neposrednopovezujejo nacionalno preteklost in usodo naroda z nastajanjemneodvisne države. Popolna degradacija med interesi mladih se kaže politikiin političnim dogajanjem (2,31), kar lahko razumemo in tudi zaznavamo vobliki pasivizacije pri sooblikovanju politične krajine v Sloveniji.Zelo podobne razmere odslikavajo odgovori vprašanih učenk in učencevv slovenskih osnovnih šolah. Na povsem identični lestvici se v vrh prebijejonaslednji interesi: zabava in sprostitev (4,64), prijateljstvo (4,57), službain poklic (4,39), spolnost in ljubezen (4,20), skrb za lastni izgled in zunanjividez (4,06) … Tako kakor na ravni srednjih šol se interes za nastajanjeneodvisne slovenske države (2,98) ter nacionalna preteklost in usoda naroda(2,94) nahajajo dokaj nizko znotraj 17-stopenjske lestvice, na 12. oziromana 13. mestu. Ker je anketirana populacija starostno v povprečju za štirileta mlajša, se to nato odraža tudi na interesu za politiko in politična dogajanja.Ta je ponovno na zadnjem rangu v omenjeni lestvici, medtem ko je izkazaninteres daleč najnižji (2,05), kar pomeni, da velike večine osnovnošolk inosnovnošolcev politika oziroma z njo povezani dogodki skoraj popolnomanič ne zanimajo. Takšne razmere interesov opozarjajo na nadaljnjo degresijoodgovornega bivanja v slovenski družbeni skupnosti, nesodelovanje pri načrtovanjuprihodnosti taiste skupnosti ter najverjetneje zniževanje volilne udeležbe,kar lahko pomeni nesprejemanje odgovornosti in še večjo pasivizacijobodočih nosilcev družbenega razvoja. Odgovor na temeljno vprašanje, ali jerazvoj v takšnem okolju sploh možen, se seveda ponuja kar sam …