11.07.2015 Views

Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

T. Vršnik Perše, A. Kozina in T. Rutar Leban, Zaznavanje agresivnihvedenj otrok in mladostnikov v šolah ...znavajo več agresivnih vedenj kot dekleta, in to velja skoraj za vse vključeneoblike agresivnega vedenja ter za vsa leta, za katera so bile opravljene analize.Pokazale so se tudi pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi otroci. Insicer večji delež mlajših kot starejših otrok dosledno v vseh izvedbah raziskaveTIMSS v Sloveniji poroča o zaznavanju agresivnih vedenj v šoli, prav takopa se mlajši otroci glede na podatke iz raziskave CRISP 2006 v šoli počutijomanj varne kot njihovi starejši vrstniki. To lahko pripišemo različni socialnizrelosti različno starih otrok oz. mladostnikov na eni strani, na drugi stranipa je lahko eden od razlogov za statistično pomembne razlike tudi manjšaobčutljivost za zaznavanje agresivnih vedenj pri starejših otrocih oz. mladostnikih,saj so morda zaradi dolgotrajnega in pogostega srečevanja z agresivnimivedenji tako v vsakdanjem življenju kot skozi medije postali manjobčutljivi za zaznavanje takšnih vedenj. Ena od možnih razlag manjšega zaznavanjapočutja varnosti pri mlajših otrocih v primerjavi s starejšimi je tudinjihovo večje počutje ogroženosti s strani starejših otrok ali mladostnikov, kiso praviloma telesno močnejši od mlajših.Ne glede na te razlike med starostnimi skupinami ter skupinami fantovin deklet je mogoče slediti podobnim trendom v zaznanem agresivnemvedenju. Rezultati predstavljajo trende zaznavanja agresivnega vedenja v Slovenijiod leta 1995 do leta 2007. Ugotovili smo porast zaznavanja telesnegaagresivnega vedenja od 1995 do 2007. Poročanje o zaznavanju kraj se pri starejšihotrocih skozi leta pomembno zmanjšuje. Pri mlajših učencih razlikeniso statistično pomembne. V splošnem ugotavljamo upad v zaznanem besednemagresivnem vedenju med mlajšimi otroci od leta 2003 do leta 2007. Pristarejših otrocih razlike niso statistično pomembne. Ločene analize po spoluso pokazale, da do tega upada prihaja predvsem zaradi pomembnega upadav zaznanih besednih agresivnih vedenjih med dekleti. Besedno agresivno vedenje,ki ga zaznavajo dekleta, se je namreč pomembno znižalo, medtem koostaja zaznavanje besedne agresivnosti pri fantih enako. Pri zaznavanju posrednihoblik agresivnega vedenja nismo ugotovili pomembnega upada aliporasta.<strong>Od</strong> zgoraj navedenega bi radi še enkrat izpostavili predvsem zaznavanjetelesnega agresivnega vedenja, ki je, kot kažejo naši podatki, v porastu.Predvsem je zaskrbljujoč podatek, da je v letu 2007 kar 42 odstotkov mlajšihotrok in 32 odstotkov starejših otrok poročalo o zaznavanju telesnega agresivnegavedenja v zadnjem mesecu. Ne le v posameznih šolah, tudi na sistemskiravni bi bilo po našem mnenju pomembno raziskati ozadje za takšnepodatke ter tako oblikovati nadaljnje smernice, in to tako za to kot tudi zadruga področja pojavljanja agresivnih vedenj.Pomembno se nam zdi tudi poudariti, da kljub opaženemu porastu zaznavanjatelesnega agresivnega vedenja večina otrok in mladostnikov, vklju-85

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!