Šolsko polje, letnik XXII (2011), številka 1-2: Od ... - Pedagoški inštitut

J. Justin, Avguštin o temelju in skupnosti védenjaVprašanja in njihove predpostavkeSpomnimo se, da v namišljenemu dialogu, ki poteka v PA, skeptik pozivaAvguština, naj se vendar opredeli za eno od dveh možnosti – za enegaod disjunktov –, ki ju vsebuje vsaka od njegovih ločnih sodb. Avguštin ga,kot sem dejal, zavrne. A kaj natanko zavrne? Vzemimo eno od njegovih ločnihsodb:b) Svet je samo eden ali pa ni samo eden.Skeptik pravzaprav poziva Avguština, naj z »da« ali »ne« odgovorina vprašanje:b1) Je svet samo eden?Je mogoče razmerje med b) in b1) misliti samo kot razmerje med trditvijoin vprašanjem? Sodobna pragmatika nakaže še neko možnost. Po Levinsonu(1983: 184) si je mogoče b) zamisliti kot predpostavko vprašanja b1).Ugotovil je, da ima vsako vprašanje, na katero moramo odgovoriti z »da«ali »ne«, predpostavko, ki ima obliko disjunkcije (ločne sodbe) v obliki »ali– ali pa«.S. Levinson sicer pojasnjuje, da imajo vprašanja in trditve pravilomaenake predpostavke. Če postavimo propozicijsko vsebino trditve »Peter jenehal kaditi« v vprašalno obliko, se ohrani predpostavka, da je Peter doslejkadil. Le za vprašanja, na katera moramo odgovoriti z »da« ali »ne«, ugotavlja,da imajo specifične predpostavke, ki jih trditve nimajo. V vprašanju:o) Je na MIT profesor jezikoslovja?na katerega moramo odgovariti z »da« ali »ne«, je predpostavka, ki je niv trditvi »Na MIT je profesor jezikoslovja«. Ta predpostavka je disjunkcijadveh možnih odgovorov:o1) Na MIT je ali pa ni profesorja jezikoslovja.Tako kot Long in O‘Daly tudi Levinson meni, da je ta predpostavkaprazna predpostavka (prav tam).Bi lahko zdaj sklepali, da so Avguštinove ločne sodbe pravzaprav predpostavkev vprašanjih o zgradbi sveta, ki si jih na skrivaj zastavlja? Če bi bilotako, bi se nam morala zdeti toliko bolj sporna njegova teza, da so ločne sodbe,ki jih navaja, enote gotovega védenja o svetu.ProtipomenkeZdaj bom ponovno navedel Avguštinove ločne in vezne sodbe, ki vsebujejonasprotje, pri tem pa bom nekatere izraze v njih zapisal v kurzivi:a) Zenonova definicija je resnična ali pa zmotna (3.9.21).b) Število svetov je končno ali pa neskončno (3.10.23).c) Ta svet urejajo telesa s svojimi lastnostmi ali pa neka previdnost (3.10.23).d) (Ta svet) je vselej bil in vselej bo ali pa se je nekoč začel in se ne bo nikoli končal alipa se ni začel v času, vendar se bo nekoč končal ali pa se je nekoč začel v času in ne bovselej obstajal (3.10.23).213