Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
perečim kulturnim, političnim in družbenim problemom, potem pa je<br />
leta 1969 objavil strip, v katerem se pojavi možic na raci, ki jezdi v sončni<br />
zahod in na glavi nosi čajnik. Raca in čajnik se pojavljata v prelomnih stripih<br />
njegovega življenja, čeprav so se v različnih obdobjih v njih pojavili<br />
tudi drugi liki, ki so izražali Leunigov pogled na svet. V zadnjem obdobju<br />
so bili njegovi stripovski komentarji dogodkov v Avstraliji in po svetu<br />
spet bolj politično angažirani. Že od nekdaj pa so bili vir nasprotij in so<br />
Leunigu prinesli veliko občudovanja in tudi nasprotovanja. Leta 1999<br />
je bil Leunig zaradi svojih dosežkov in vplivnega prispevka k avstralski<br />
kulturi razglašen za živi nacionalni zaklad Avstralije.<br />
Leunig je izdal več zbirk stripov, poezije s stripi in čisto pesniških zbirk<br />
ter zbirk molitev, njegovo delovanje pa sega tudi na področja glasbe,<br />
gledališča, terapije, religije in duhovnosti. Življenjski nazor, kakršnega<br />
izražajo njegovi stripi in besedila, je izrazito humanističen, a zaznamovan<br />
z mnogimi filozofijami; v njem najdemo krščanski pogled na svet,<br />
pomešan z neke vrste panteizmom. Leunig meni, da je človekovo mesto<br />
v naravi, a ne v udobju izkoriščanja narave, temveč v tem, da se je sposoben<br />
integrirati vanjo. Sodobna družba, ki nas sili v tekmovalnost in<br />
borbo, je glavni povzročitelj duhovnega osiromašenja ljudi in »humanistične<br />
dekadence«; vloga umetnika / pesnika v njej je skoraj terapevtska.<br />
Umetnost ljudi opominja na njihovo povezanost z naravo, jih osvobaja,<br />
daje možnost radovanja v življenju in osmišljuje trpljenje. Vsem bitjem,<br />
predvsem človeškim, mora biti mar, kaj se dogaja z drugimi živimi bitji<br />
na tem planetu – sicer življenje lahko postane prava mizerija.<br />
Takšne misli se pojavljajo še v drugih Leunigovih projektih, od katerih<br />
sta med odmevnejšimi iz zadnjih let Živalski karneval (2000) in Karneval<br />
človeških živali oz. Človeški karneval (2007). Oba sta nastala v sodelovanju<br />
z Richardom Tognettijem in Avstralskim komornim orkestrom ter izhajata<br />
iz glasbe skladatelja Camilla Saint-Saënsa, ki je nenavadno delo napisal<br />
kot satiričen komentar na svoje pianistične kolege. Živalski karneval je<br />
nastal na počitnicah v Avstriji leta 1886 za intimni krog prijateljev; razen<br />
stavka Labod Saint-Saëns za življenja ni dovolil objave, ker je menil, da<br />
je delo trivialno in da bi lahko škodovalo njegovemu ugledu. Leunig je<br />
karneval z verzi in ilustracijami avstralski publiki približal tako, da je namesto<br />
izvirnih živali v Živalski karneval vključil značilne živali Avstralije. Z<br />
ironično gesto je iz Saint-Saënsovega dela izključil edino avstralsko žival<br />
– kenguruja – in na njegovo mesto postavil zajca. Živali tu predstavljajo<br />
»notranje bitje«, zverinico, ki je v vseh nas. Ta misel se nekoliko drugače<br />
nadaljuje v Človeškem karnevalu, ki prikazuje značilne človeške tipe oz.<br />
zveri (v nekaterih je mogoče prepoznati znane osebe iz političnega sveta).<br />
Nekatere zveri so izpostavljene visokim zahtevam in mahinacijam sodobne<br />
družbe, na drugi strani pa stojijo uspešni in samozavestni politični<br />
voditelji, ki jih Leunig neusmiljeno slika kot najslabše med vsemi – polne<br />
častihlepja, brez domišljije in vredne posmeha. Individualno človeško se<br />
meša s kolektivnim, posameznik stoji nasproti družbi in v njej. In Leunig<br />
se sprašuje: Kaj je tu človek?<br />
PROGRAM / PROGRAM<br />
109
Change language