You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
diha. Koncert pa zaključuje rondo z ljudskim značajem in – kot pove že<br />
naslov – po francoskem zgledu. Odlikujejo ga elegantne teme in vmesni<br />
plesni odseki. V koncertu najdemo tudi odzvene Violinskega koncerta<br />
Luigija Boccherinija iz leta 1768, ki je bil prav tako napisan v D-duru, ima<br />
podoben strukturni plan in je Mozartovemu celo tematsko podoben.<br />
Toda Mozart je vdihnil svojemu delu gracioznost in briljanco, kakršen<br />
njegov predhodnik ne pozna.<br />
Po smrti angleške kraljice Anne leta 1714 je Georg Friedrich Händel (ang.<br />
George Frederic Handel) ostal brez pokroviteljice, Anglija pa brez kralja.<br />
Ker neposrednega dediča prestola ni bilo, je kralj postal saški volilni knez<br />
Georg (George oz. Jurij I.) iz Hannovra, ki je bil že poprej Händlov delodajalec.<br />
Po svojem prihodu iz Nemčije se je kralj izogibal javnim nastopom<br />
ni hotel govoriti angleško, zato je med svojimi podaniki kmalu obveljal za<br />
nekoliko omejenega. Z nekoliko angleškega humorja so ga označili še za<br />
»dobrosrčnega človeka, ki je na celem svetu sovražil samo tri ljudi: svojo<br />
mater, svojo ženo in svojega sina«. Vendar je kralj hotel svoje podložnike<br />
nekoliko pomiriti, zato se je odločil prirediti koncertni spektakel.<br />
Pruski odposlanec v Londonu Friedrich Bonet je poročal o kraljevih željah<br />
»po koncertu na reki [Temzi], podobnemu maskam [značilna zvrst<br />
angleške glasbe, ki je združevala poezijo, vokalni in instrumentalno<br />
glasbo, gledališče in ples]«. 17. julija ob osmih zjutraj je kralj stopil na<br />
svojo barko v spremstvu nekaterih plemičev; njegovi barki je sledila<br />
barka s 50 instrumentalisti. Glasbo je, kakor nadalje poroča odposlanec,<br />
»posebej za to priložnost napisal slavni Händel, po rodu iz Halleja, ki je<br />
najpomembnejši dvorni skladatelj Njegovega Veličanstva. Njegovemu<br />
Veličanstvu je glasba tako ugajala, da jo je ukazal vsega skupaj trikrat<br />
ponavljati, čeprav je vsaka predstava trajala eno uro.« Bark in čolnov z<br />
ljudmi, ki so prišli ta nenavadni koncert poslušat, je bilo brez števila, kralj<br />
pa je ob reki v številnem spremstvu tudi obedoval. Princ in kraljeva žena<br />
se slovesnosti nista udeležila.<br />
Glasba na vodi (Walsh jo je 1734 objavil z naslovom Celebrated Water Music)<br />
je zbirka 20 stavkov, ki so jih igrali ob različnih priložnostih; določeni deli<br />
iz te suite se pojavljajo v različnih rokopisih in morda so nekateri nastali<br />
že pred letom 1717. Avtograf večine stavkov je izgubljen, zato vrstni red<br />
stavkov danes ni popolnoma jasen, sodobni viri in tiski pa nakazujejo<br />
različne vrstne rede stavkov. Iz ohranjenih partitur so dolgo časa sklepali<br />
na tri suite, ki naj bi se med seboj razlikovale po zasedbi in okvirni<br />
tonaliteti: eno v F-duru, drugo v D-duru in tretjo v G-duru. Vendar je ta<br />
teza vprašljiva, saj najzgodnejši viri (transkripcije iz zgodnjih 20-ih let<br />
18. stoletja) stavke v D-duru in G-duru razvrščajo popolnoma mešano.<br />
Razvrščanje stavkov po tonalitetah se je uveljavilo do 30-ih let 18. stoletja<br />
in se odraža tudi v Walshevih priredbah iz leta 1743.<br />
Glasba na vodi skupaj z Glasbo za kraljevski ognjemet predstavlja vrhunec<br />
Händlovega monumentalnega popularnega sloga, v katerem je uspešno<br />
združil italijansko koncertno muziciranje posameznih skupin instrumen-<br />
PROGRAM / PROGRAM<br />
135