Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
epizode s fugiranimi odseki in razpeto melodiko. Je za razumevanje te<br />
glasbe potrebno poznati prigodo z Agatho? Morda daje odgovor na to<br />
vprašanje dejstvo, da je skladatelj sekstet pričel snovati še pred kratko<br />
ljubezensko afero, končal pa ga je kar pet let kasneje.<br />
PROGRAM / PROGRAM<br />
62<br />
Med svoje umetniške vzore je Arnold Schönberg zelo visoko postavljal<br />
Johannesa Brahmsa. Cenil je predvsem njegov tip »razvijajoče se variacije«,<br />
princip katere lahko odkrijemo tudi v Schönbergovi dvanajsttonski<br />
tehniki. Toda še preden je Schönberg v dvajsetih letih 20. stoletja razvil<br />
novo tehniko komponiranja z dvanajstimi soodvisnimi toni, se je zgledoval<br />
po glasbeni moderni. Privlačil ga je svet močno razširjenih wagnerjanskih<br />
harmonij in poetičnost, ki jo je bilo v glasbo mogoče preliti v obliki<br />
simfonične pesnitve. Prav v svojem najbolj popularnem delu – Ozarjeni<br />
noči – je združil ideal wagnerjanske glasbe (kromatična harmonija, ideja<br />
glasbene poetičnosti) in Brahmsovo ekonomičnost (delo s stalno spreminjajočimi<br />
se motivičnimi celicami, komorna zasedba).<br />
S skladateljskim mentorjem in prijateljem Alexandrom Zemlinskym, ki<br />
ga je vpeljal v skrivnosti tako Wagnerja kot tudi Brahmsa, je Schönberg<br />
poleti leta 1899 odšel na krajši oddih v Payerbach južno od Dunaja. In<br />
tudi nastanek Schönbergovega zgodnjega dela je povezan z ljubezensko<br />
zgodbo: prav v Payerbachu se je Schönberg zaljubil v Mathildo, sestro<br />
Zemlinskega. Schönberga je takoj zajela ustvarjalna vročica in le v treh<br />
tednih je nastala simfonično pesnitev, ki jo je skladatelj napisal na podlagi<br />
pesmi Richarda Dehmla, pesnika, ki je izrazito vplival na Schönbergove<br />
estetske poglede. Dehmlova poezija se namreč jasno umešča v<br />
čas dekadence, ki je skušal opraviti s številnimi neverjetnimi moralnimi<br />
predsodki. To velja tudi za izbrano pesem, ki je zamišljena kot pogovor<br />
med žensko in moškim, ki hodita skozi gozd v nočni mesečini. Ženska<br />
moškemu prizna, da nosi otroka, ki pa ni njegov, moški pa v ljubečem<br />
odgovoru oznani svojo pripravljenost, da v veliki ljubezni tujega otroka<br />
sprejme kot svojega.<br />
Danes sodi Ozarjena noč med skladateljeva najpogosteje izvajana dela,<br />
kritika pa skladbi ob krstni izvedbi leta 1902 ni bila preveč naklonjena,<br />
nekateri so Schönbergu celo očitali, da se zdi, kot bi partitura nastala<br />
tako, da je skladatelj z njo pobrisal še po vlažnem rokopisu Wagnerjeve<br />
glasbene drame Tristan in Izolda, mnoge pa je motila tudi izbira navidez<br />
neprimerne snovi (simfonična pesnitev nima zunanjega <strong>program</strong>a, temveč<br />
slika bolj duševne konflikte in atmosfero narave). Večina kritikov ni mogla<br />
prenesti, da je skladatelj v svojem glasbenem jeziku združil sveta, ki sta<br />
do sedaj veljala za nezdružjiva: Brahmsovega in Wagnerjevega. Skladba<br />
je sestavljena iz dveh delov z uvodom in epilogom. Uvod prinaša temno<br />
misel v d-molu, prvi del pa nato dramatično nabito izpoved žene, ki ga<br />
zaznamuje motiv v violi. Sredi dela se atmosfera zamenja; težke zvoke<br />
zamenja nežna liričnost, motivična kratkosapnost pa se spremeni v dolgo<br />
izdržano melodijo v D-duru, ki predstavlja odgovor moškega. Delo<br />
se sklene v epilogu, ki jasno naslika spokojno vzdušje »ozarjene« noči.
Change language