07.04.2015 Views

program - SVIZ

program - SVIZ

program - SVIZ

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

epizode s fugiranimi odseki in razpeto melodiko. Je za razumevanje te<br />

glasbe potrebno poznati prigodo z Agatho? Morda daje odgovor na to<br />

vprašanje dejstvo, da je skladatelj sekstet pričel snovati še pred kratko<br />

ljubezensko afero, končal pa ga je kar pet let kasneje.<br />

PROGRAM / PROGRAM<br />

62<br />

Med svoje umetniške vzore je Arnold Schönberg zelo visoko postavljal<br />

Johannesa Brahmsa. Cenil je predvsem njegov tip »razvijajoče se variacije«,<br />

princip katere lahko odkrijemo tudi v Schönbergovi dvanajsttonski<br />

tehniki. Toda še preden je Schönberg v dvajsetih letih 20. stoletja razvil<br />

novo tehniko komponiranja z dvanajstimi soodvisnimi toni, se je zgledoval<br />

po glasbeni moderni. Privlačil ga je svet močno razširjenih wagnerjanskih<br />

harmonij in poetičnost, ki jo je bilo v glasbo mogoče preliti v obliki<br />

simfonične pesnitve. Prav v svojem najbolj popularnem delu – Ozarjeni<br />

noči – je združil ideal wagnerjanske glasbe (kromatična harmonija, ideja<br />

glasbene poetičnosti) in Brahmsovo ekonomičnost (delo s stalno spreminjajočimi<br />

se motivičnimi celicami, komorna zasedba).<br />

S skladateljskim mentorjem in prijateljem Alexandrom Zemlinskym, ki<br />

ga je vpeljal v skrivnosti tako Wagnerja kot tudi Brahmsa, je Schönberg<br />

poleti leta 1899 odšel na krajši oddih v Payerbach južno od Dunaja. In<br />

tudi nastanek Schönbergovega zgodnjega dela je povezan z ljubezensko<br />

zgodbo: prav v Payerbachu se je Schönberg zaljubil v Mathildo, sestro<br />

Zemlinskega. Schönberga je takoj zajela ustvarjalna vročica in le v treh<br />

tednih je nastala simfonično pesnitev, ki jo je skladatelj napisal na podlagi<br />

pesmi Richarda Dehmla, pesnika, ki je izrazito vplival na Schönbergove<br />

estetske poglede. Dehmlova poezija se namreč jasno umešča v<br />

čas dekadence, ki je skušal opraviti s številnimi neverjetnimi moralnimi<br />

predsodki. To velja tudi za izbrano pesem, ki je zamišljena kot pogovor<br />

med žensko in moškim, ki hodita skozi gozd v nočni mesečini. Ženska<br />

moškemu prizna, da nosi otroka, ki pa ni njegov, moški pa v ljubečem<br />

odgovoru oznani svojo pripravljenost, da v veliki ljubezni tujega otroka<br />

sprejme kot svojega.<br />

Danes sodi Ozarjena noč med skladateljeva najpogosteje izvajana dela,<br />

kritika pa skladbi ob krstni izvedbi leta 1902 ni bila preveč naklonjena,<br />

nekateri so Schönbergu celo očitali, da se zdi, kot bi partitura nastala<br />

tako, da je skladatelj z njo pobrisal še po vlažnem rokopisu Wagnerjeve<br />

glasbene drame Tristan in Izolda, mnoge pa je motila tudi izbira navidez<br />

neprimerne snovi (simfonična pesnitev nima zunanjega <strong>program</strong>a, temveč<br />

slika bolj duševne konflikte in atmosfero narave). Večina kritikov ni mogla<br />

prenesti, da je skladatelj v svojem glasbenem jeziku združil sveta, ki sta<br />

do sedaj veljala za nezdružjiva: Brahmsovega in Wagnerjevega. Skladba<br />

je sestavljena iz dveh delov z uvodom in epilogom. Uvod prinaša temno<br />

misel v d-molu, prvi del pa nato dramatično nabito izpoved žene, ki ga<br />

zaznamuje motiv v violi. Sredi dela se atmosfera zamenja; težke zvoke<br />

zamenja nežna liričnost, motivična kratkosapnost pa se spremeni v dolgo<br />

izdržano melodijo v D-duru, ki predstavlja odgovor moškega. Delo<br />

se sklene v epilogu, ki jasno naslika spokojno vzdušje »ozarjene« noči.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!