program - SVIZ

pastoralen aspekt glasbila. Tudi ripieno godal je harmoničen. Uvodni
Allegro je lahkoten in skorajda eteričen ter po vzdušju spominja na Pomlad
iz Štirih letnih časov. Osrednji Cantabile je speven in ljubek, zaključni
Allegro pa je ognjevit stavek plesnega značaja.
PROGRAM / PROGRAM
68
Avstralski skladatelj Carl Vine je priznan ustvarjalec resne, filmske in
elektronske glasbe, komponira pa tudi za televizijo in gledališče. Rodil
se je v Perthu, od leta 1975 pa v Sydneyu ustvarja kot svobodni umetnik.
Zaslovel je kot skladatelj glasbe za klasični ples in televizijo in leta 1978
napisal prvi daljši avstralski balet Poppy. Leta 1980 je začel poučevati
kompozicijo elektronske glasbe na konservatoriju v Queenslandu ter
deloval v ansamblu za sodobno glasbo Flederman. Je umetniški direktor
različnih avstralskih glasbenih ustanov. Leta 2005 je bil za svoj izjemni
prispevek k avstralski glasbi nagrajen s prestižno nagrado Don Banks
Music Award. Njegova dela so znana tudi v Evropi, ZDA in na Japonskem.
Sam se ima za »radikalno tonalnega skladatelja«, zaznamujeta pa ga
dostopnost in odprtost. V nekaterih skladbah je poudarjena ornamentika
melodije, v drugih Vine ustvarja bogate in kompleksne polifonije. V
svojem opusu ima pomembna instrumentalna dela: sedem simfonij in
sedem koncertov ter precej klavirskih in komornih del.
Pipe dreams je prvič izvedel Avstralski komorni orkester z violinistom
Emmanuelom Pahudom leta 2003 v Sydneyu. Koncert je zamišljen kot
sanje, ki bi jih lahko sanjala flavta. S sanjami postane človeška, saj so
globoke želje in sanje – tudi neuresničljive – nekaj izrazito človeškega.
Enostavčno delo iz treh odsekov se poslužuje klasične oblike zmerno –
počasi – hitro. Solistična linija flavte je virtuozna, arabeskna, a ne zato,
da bi poslušalca zmedla ali naredila vtis nanj, temveč zato, da bi pričarala
toliko sanjavosti, kot je le mogoče. To so sanje kovinske piščali, ki misli,
da zanjo ni meja.
Ludwig van Beethoven je »resni« godalni kvartet iz leta 1810 posvetil
svojemu najboljšemu prijatelju, dvornemu tajniku Nikolausu Zmeskallu
von Domanovec. Ta je bil dober čelist, na njegov nasvet pa se je Beethoven
zanesel tudi v praktičnih rečeh, pa naj bo glede recepta loščila za čevlje
ali dileme, kako odpustiti slabega služabnika.
Kvartet je bil prvič javno izveden leta 1814, 1816 pa je tudi izšel. Brezkompromisnost
glasbe se zrcali že v naslovu, ki ga je izbral skladatelj. Resnoba
ima tu mnogo obrazov: od globokoumnosti, temačnosti in pesimizma
do globoke žalosti in obupa. A to ni programska glasba, ki bi opisovala
konkretne dogodke in stanja, temveč aforistično zgoščena absolutna
glasba, ki se izogiba konvencionalnim in lagodnim prehodom ter nas
nenhno postavlja »in medias res«.
Prvi stavek začenja moto kvarteta – ostra figura v unisonu; tej sledijo
raztrgani oktavni skoki. Skoraj brez prehoda nastopi svetlejša druga
tema s triolami. V izpeljavi se med seboj prepletata oba osrednja motiva
glavne teme (šestnajstinke in punktirane oktave), stavek pa zaključi