You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Ob 150. obletnici Slomškovega<br />
prihoda v Maribor<br />
UVODNIKI / EDITORIALS<br />
8<br />
Mariborska nadškofija in z njo vsi Slovenci, ki v srcu dobro mislimo, letos<br />
obhajamo Slomškovo leto, ki želi biti znamenje hvaležnosti za Slomškove<br />
kulturnozgodovinske, versko-pastoralne in narodnostne razsežnosti<br />
njegovega življenja in dela, še zlasti za prestavitev škofijskega sedeža v<br />
Maribor (4. septembra 1859), za ustanovitev Visoke bogoslovne šole v<br />
Mariboru (14. oktobra 1859), ustanovitev Mohorjeve družbe in Bratovščine<br />
sv. Cirila in Metoda za edinost kristjanov, Slomškove nedeljske šole z<br />
znamenitim priročnikom Blaže in Nežica v nedeljski šoli ter za njegovo<br />
obsežno versko, duhovno in narodnostno delovanje, ki ga je uresničeval<br />
kot pastir in učitelj s svojimi pridigami in izdajanjem različnih učbenikov,<br />
priročnikov, pesmaric in molitvenikov.<br />
V Slomškovem času je Maribor spadal pod<br />
graško škofijo. Meja med takratno lavantinsko<br />
(sedaj mariborsko) in graško škofijo je potekala<br />
od Vuhreda po vrhovih Pohorja do Slovenske<br />
Bistrice, Ptuja, Velike Nedelje in Gornje Radgone.<br />
Škof A. M. Slomšek je s svojo modrostjo<br />
in vztrajnostjo dosegel, da se je škofijska meja<br />
prestavila severno od Drave, na mejno črto, ki<br />
je leta 1918 postala državna meja med Avstrijo<br />
in Jugoslavijo. General Maister je ubranil in<br />
potrdil to, kar je s škofijsko mejo zakoličil škof<br />
A. M. Slomšek, ki je ob ustanovitvi Visoke bogoslovne<br />
šole v uvodnem govoru izrazil željo, naj<br />
Maribor postane to, kar sta bila v svojem času<br />
Oglej in Salzburg, močno žarišče za duhovni in<br />
materialni blagor slovenskega naroda.<br />
Že iz naštetega vidimo, kako prav je imel literarni<br />
zgodovinar France Kidrič, ko je zapisal, da bl. škof A. M. Slomšek<br />
zavzema vodilno mesto v naši duhovni zgodovini.<br />
Veseli smo, da se tudi Festival Maribor 2009 vključuje v obhajanje Slomškovega<br />
leta, saj vemo, da je Slomšek zelo cenil in podpiral petje in glasbo,<br />
še posebej sakralno glasbo. Kupil si je klavir in najel zasebnega učitelja<br />
glasbe, da bi lahko staršem, katehetom in duhovnikom pomagal tudi s<br />
petjem doživljati in izražati lepoto ter pomen krščanskega življenja. V ta<br />
namen je izdajal pesmarice, leta 1853 je izšla »Šola vesela lepega petja«,<br />
ki je nekaj edinstvenega v naši glasbeni literaturi. Zato je prav, da bo na<br />
svečani otvoritvi Festivala Maribor in proslavi Slomškovega leta zazvenela<br />
tudi Slomškova večernica »Glejte, že sonce zahaja …«<br />
Dr. Stanko Lipovšek, stolni župnik<br />
tajnik Odbora za Slomškovo leto
Change language