program - SVIZ

ubrane violine in viola, ki jih ponovno prežene začetni polet. Virtuozni
fagot povzema od predhodnega ritornella in razvije v Andante svojo
melodijo. Ta preide v finalnem stavku v solistične epizode, ki uokvirjajo
razgibano orkestrsko igro.
PROGRAM / PROGRAM
80
Ottorino Respighi je danes najbolj znan po orkestrski »trilogiji« del
Rimski vodnjaki, Rimske pinije in Rimska slavja. Prvo mednarodno priznanje
pa je skladatelju leta 1908 prinesla orkestracija Arianine tožbe Claudia
Monteverdija. Stara glasba je Respighija pritegnila v otroških letih,
kasneje pa je transkribiral dela italijanskih avtorjev iz 17. in 18. stoletja.
Znana je njegova ljubezen do gregorijanskega korala in Monteverdija.
Moderni glasbeni tokovi in ideje ga niso pritegnili; v inovantivnih glasbenih
skupinah se ni našel. Leta 1932 se je podpisal celo pod manifest,
ki je napadal tedaj nove glasbene smeri in skladatelje pozival k vrnitvi v
ustaljeno italijansko tradicijo.
Respighijevo zanimanje je veljalo tudi zvrsti »aria antica«, povezani z
arijami z lutnjo in tradicijo dvornih plesov 16. stoletja. Po dveh posrečenih
orkestrskih suitah iz let 1917 in 1923 je Respighi leta 1931 napisal tretjo
suito Antiche arie e danze za godalni orkester, kjer je dosegel posrečeno
ravnovesje med značilno respighijevsko barvitostjo in renesančno jasnostjo
zvoka. V očarljivih plesnih stavkih, prosto rekonstruiranih na podlagi
del avtorjev iz 17. stoletja, ne bomo našli ironije. Prej preprosto ljubezen
do lepote glasbe preteklih stoletij.
Elena Kats-Chernin je iz Uzbekistana v Avstralijo skupaj z družino
emigrirala leta 1975. Klavir in kompozicijo je študirala na moskovskem
konservatoriju in na konservatoriju v Sydneyu. Po letu 1980 je študirala
na Visoki šoli za glasbo v Hanovru in nato ostala v Nemčiji, kjer je komponirala
predvsem glasbo za baletne in gledališke produkcije. Leta 1994
se je vrnila v Sydney. Za svoje kompozicije je prejela številne nagrade in
priznanja, njena dela pa izvajajo znameniti orkestri in druge zasedbe.
V svoji glasbi Kats-Cherninova pogosto izhaja iz preprostega tematskega
materiala ali glasbene formule, ideje; osnovnemu, intuitivno izbranemu
impulzu sledi obdelava glasbenega gradiva, ki iz izhodišča zavije na
povsem nove poti. Skladateljica posebne poudarke posveča raziskovanju
zvoka in glasbene teksture. Na podlagi impulza ob spominu na Bachove
dvoglasne invencije je leta 2005 nastalo tudi šest Re-Invencij za baročni
fagot (prvotno za kljunasto flavto) in godala. Bachova dela so postala
izhodišče glasbenih del, ki imajo drugačen zvok in drugačno strukturo
kot izvirniki. Re-invencija št. 1 izhaja iz Invencije št. 8 v F-duru in izhodiščno
skladbo popelje v pravi valček. Re-invencija št. 2 (iz Invencije št. 4 v d-molu)
je krhka, počasna in hipnotična; v njej se nad dvema izmenjujočima
se akordoma vzpenjajo in spuščajo lestvice. Re-invencija št. 3 se opira
na Invencijo št. 13 v a-molu, ki je značilna po svoji nezadržani motorični
energiji; podlago glavnega materiala pa tu dajejo viole in violončela s
ponavljajočim se vzorcem.