program - SVIZ

PROGRAM / PROGRAM
144
Različna besedila pasijona so med sabo povezana z značilnimi iztočnicami.
Tako se npr. koral, ki sledi Pilatovi izjavi: »Kar sem pisal, sem pisal«,
naveže na ime, ki ga je napisal nad Jezusov križ, le da je sedaj to ime
zapisano v srcu vernika. Besedne iztočnice lahko zaznamujejo tudi značaj
posameznih stavkov pasijona. V arijah ponavadi najbolj pride do izraza
določen afekt, skoraj v vseh stavkih pa najdemo najrazličnejša tonska
slikanja določenih besed. »Übeltätig« (zločinec) in »töten« (umoriti) v
zboru Judov, ki zahtevajo Jezusovo smrt, sta tako npr. uglasbena z dolgimi,
kromatičnimi melizmi; bičanje brez konca slika dolgi melizem v
recitativu »Barabas aber« na besedi »geißelte«. Čisto drugačen je dolg,
harmoničen melizmatski prikaz mavrice (»Regenbogen«) v ariji »Erwäge,
wie sein blutgefärbter Rücken«. Značilne so tudi hitre pasaže not na besedah
»eilt« in »flieht« (hitite, letite) v ariji »Eilt, ihr angefochten Seelen«.
Pasijon po Janezu je delo, ki ga je Bach največkrat revidiral. Za veliki
petek leta 1725 je Bach uvodni in zaključni stavek nadomestil z dvema
predelavama korala za zbor in instrumentalno spremljavo. Zamenjane
so bile tudi tri arije (ena od njih prav tako vključuje koral). S tem se je
Pasijon po Janezu aktivno vključil v leto Bachovega cikla t. i. »koralnih
kantat«. V tretji predelavi iz leta 1732 sta bila dva dela (Petrova tožba in
potres) izpuščena. V zadnji pa se je Bach odpovedal skoraj vsem kasnejšim
spremembam, zahteval je le nekoliko večji izvajalski aparat. Leta 1739 se
je lotil obsežnejše predelave Pasijona, ki pa je ni dokončal in se k njej tudi
ni več vrnil. Zgodovina sprememb v Janezovem pasijonu nas na vsaki točki
preseneča s posrečenimi Bachovimi eksperimenti in izvirnimi rešitvami.
Večernicam velikega petka, ki so se v Leipzigu nekaj let pred njegovim
prihodom razvile v enega najpomembnejših glasbenih dogodkov, je Bach
z Janezovim pasijonom vtisnil svoj značilni pečat. Pasijon se odvija na dveh
ravneh: prva je zasidrana v bibličnem času, kjer od daleč prisostvujemo
evangelistovi pripovedi, dialogom bibličnih oseb in hrumenju judovskih
množic. Druga poteka na veliki petek »tukaj in sedaj«, v Bachovem času,
ko vernik podoživlja Jezusovo trpljenje in razmišlja, kaj pasijon pomeni
za njegovo življenje. Obe različni plasti se velikokrat tudi prepleteta,
in to je poslušalcu pasijona v Bachovem Leipzigu omogočilo osebno
doživetje pasijona. Pomemben vezni člen med obema ravnema so protestantski
korali, ki se s svojo vsebino navezujejo na biblično dogajanje,
nato pa se zazrejo v sedanjost. Včasih se navežejo na oboje hkrati (koral,
ki zaključuje prvi del pasijona, bi npr. lahko bil tako izpoved Petra kot
vsakega grešnika, kar namiguje na to, da je vsak grešnik kdaj pravzaprav
Peter). Tudi solistične arije, ki ponavadi izražajo občutja in afektirane refleksije
vernika, včasih neposredno nadaljujejo biblični dogodek (potres
in zmeda v templju se nadaljujeta v srcu vernika). Bachova glasba tako
kakor liturgični obred združuje biblične dogodke, o katerih govori in jih
podoživlja, z živo sedanjostjo.