Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Erfolgreiche ePaper selbst erstellen
Machen Sie aus Ihren PDF Publikationen ein blätterbares Flipbook mit unserer einzigartigen Google optimierten e-Paper Software.
Stari – novi sosedje?<br />
Dunaj se je od tega, razen neljubega<br />
vprašanja krajevnih napisov, sicer distanciral,<br />
toda politično niso bile<br />
začrtane jasne ločnice do starih<br />
nacionalsocializmov. Tudi v Ljubljani so<br />
nekateri izkoristili to problematiko, pri<br />
čemer so se napetosti medialno<br />
obdržale pri življenju predvsem ob<br />
pomoči „old boys network“. Občasno so<br />
igrali vlogo tudi spori o ostali majhni<br />
nemškogovoreči manjšini, čeprav je<br />
pametni sosedski politiki korak za<br />
korakom uspelo najti izvedljive poti.<br />
Stari – novi sosedje?<br />
Slovenija in Avstrija v 21. stoletju<br />
+ Erhard Busek, bivši podpredsednik vlade, Posebni koordinator Pakta za stabilnost za jugovzhodno Evropo<br />
Naši slovenski sosedje so od leta 1991 doživeli velike spremembe. Naštejmo le nekaj glavnih: samostojna<br />
država, ki je v zgodovini prej ni bilo, samostojen gospodarski in socialni razvoj in nenazadnje<br />
od leta 2004 članstvo v Evropski skupnosti. Državljani te dežele so šli skozi spremembe s<br />
tempom hitrega vlaka in dosegli spoštovanja vredne dosežke: dohodek na osebo je višji kot v nekaterih<br />
starejših članicah EU (npr. v Grčiji in na Portugalskem), 1. januarja <strong>2007</strong> so prevzeli evro,<br />
tik pred vrati pa je premik šengenske meje. Slovenija je neznanska zgodba o uspehu zanjo samo kot<br />
tudi za Evropo, pri čemer je treba upoštevati, da sta odstop od jugoslovanske preteklosti in evropska<br />
usmeritev potekala brez večjih težav. Dejstvo je, da je bila „vojna“ med jugoslovansko vojsko in<br />
slovensko teritorialno obrambo ter policijo le desetdnevna, in možno je, da je zato razvoj tekel lažje<br />
kot v sosedi Hrvaški in Bosni in Hercegovini.<br />
Izhodiščni položaj Avstrije je bil seveda zelo različen: Jugoslavija je oblikovala sliko moje in naslednjih<br />
generacij. Za nas je bila dežela brez demokracije, vendar relativno gospodarsko liberalna,<br />
kamor smo se radi peljali na dopust, kjer ni bilo čakalnih vrst na meji in končno, za katero nismo<br />
imeli točnih predstav, kakšne razlike so obstajale v tej Titovi državi. Seveda je po letu 1991 zgodovina<br />
vrnila udarec: teritorialne zahteve Jugoslavije po 1. svetovni vojni, bojevanje in plebiscit leta<br />
1920, partizanski boji leta 1945 in problemi sprejemanja slovenske manjšine na Koroškem so prišli<br />
na plan drugače in močneje poudarjeni, pri čemer igra vprašanje „preseganja preteklosti“ v Avstriji<br />
pa tudi v Sloveniji veliko vlogo in je zelo oddaljeno od zaključka. Pozitivno je treba omeniti, da<br />
ima „senza confini“, slovensko „brez meja“, prav tako zagovornike, kot je to vprašanje politično<br />
izkoristila zlasti določena skupina in Nekorošec Jörg Haider. Dunaj se je od tega, razen neljubega<br />
vprašanja krajevnih napisov, sicer distanciral, toda politično niso bile začrtane jasne ločnice<br />
do starih nacionalsocializmov. Tudi v Ljubljani so nekateri izkoristili to problematiko, pri čemer<br />
so se napetosti medialno obdržale pri življenju predvsem ob pomoči „old boys network“. Občasno<br />
so igrali vlogo tudi spori o ostali majhni nemškogovoreči manjšini, čeprav je pametni sosedski<br />
politiki korak za korakom uspelo najti izvedljive poti. Kljub temu, da osimski sporazum daje<br />
Erhard Busek<br />
17