Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus

In vedno znova nemški okop
Splošno je potrebna previdnost pri
ocenjevanju odstotnih podatkov, saj je
bila statistika nacionalnosti uporabljena
kot instrument moči, pri pojmovanju
dominantnega jezika je bila prednostna
in so zato tam stanujočo služinčad
po vsej verjetnosti prištevali k Nemcem.
Konec koncev je leta 1901 graška
komisija za popis prebivalstva
prejela navodilo, naj pri slovensko
govorečih osebah, ki opravljajo javno
funkcijo, pod rubriko „pogovorni jezik“
vpišejo nemški.
In vedno znova nemški okop
Gradec in slovenski Štajerci. Pregled.
Gerhard M. Dienes
„Karakter navadnih prebivalcev Gradca ima sicer nekatere poteze, ki kažejo na povezavo s slovanskimi
elementi. Pri delu počasen, v trgovanju preudaren, do tujcev je manj ustrežljiv in je proti
vsemu, šele ko se izkaže za zares uspešno, to pridobi, a le počasi, njegovo odobravanje. Ni posebno
ljubezniv, pozdravi le stežka, razen če ima oseba, ki jo sreča, vpliv na njegovo usodo. Snažnosti pri
nižjih razredih običajno ni najti.“ 1
Ta opažanja Gustava Schreinerja iz leta 1843 spadajo v čas, ko je nacionalna miselnost polagoma
začela izpodrivati tradicionalne stanovske ureditve.
Štajerska se je vedno bolj videla kot nemška dežela.
„Wo noch deutsches Wort/Kjer še nemška beseda
Und ein Handschlag gilt/In stisk roke velja […]“,
je zapisano v šesti kitici pesmi „Hoch vom Dachstein an/Visoko iz Dachsteina“, ki jo je leta 1844
za kmetijsko družbo napisal Franz Jakob Dirnböck in uglasbil Ludwig Karl Seydler. Ta pesem je
napredovala v štajersko himno, v kateri še danes dežela sega do „Sav/Save“ in „Drav/Drave“. 2
Gradec je po letu 1848 doživel velik porast prebivalstva in je bil na poti k velikemu mestu, v katerem
William H. Hubbard opaža močno zastopanje Neštajercev v vodilnih družbenih slojih. Politično
je bil ta vodilni sloj močno nemško nacionalen, kar je okrepilo simpatije graškega prebivalstva
do nemške narodnosti. 3
1 Gustav Schreiner: Grätz. Ein naturhistorisch-statistisch-topographisches Gemählde dieser Stadt und ihrer Umgebung/Gradec.
Naravoslovno-statistična-topografska slika tega mesta in njegove okolice, Graz/Gradec 1843, str. 408.
2 Prim. tiskano verzijo vseh kitic v: Walter Zitzenbacher: Das große Steiermark-Buch/Velika knjiga o Štajerski, brez navedbe kraja, brez letnice,
brez strani.
3 William H. Hubbard: Auf dem Weg zur Großstadt. Eine Sozialgeschichte der Stadt Graz/Na poti do velikega mesta. Socialna zgodovina
mesta Gradec. 1850–1914 (Sozial- und wirtschaftsgeschichtliche Studien/Socialne in gospodarskozgodovinske študije. izd. Herbert Knittler
in Michael Mitterauer, zvezek 17), Wien/Dunaj 1984, str. 32, 41 sl.
Gerhard M. Dienes
109