Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus

Spremna beseda
Spremna beseda
Spremna beseda
Michael Petrowitsch
Z zadovoljstvom Vam ponovno predstavljam „politični“ letni zbornik. Besedica „politika“ naj se
uporablja v smislu Machiavellia in (sic!) Maxa Weberja.
Tako je recimo že na začetku ugotovil Erhard Busek, poznavalec jugovzhodne Evrope in heterogenega
razvoja v zadnjih 2 desetletjih, z nenavadno predirljivimi besedami: „Dunaj se je od tega,
razen neljubega vprašanja krajevnih napisov, sicer distanciral, toda politično niso bile začrtane jasne
ločnice do starih nacionalsocializmov.“ In za vlogo Ljubljane prav tako. Hannes Hofbauer je
poznan in priljubljen po kritičnih kapitalističnih načelih. Njegove razdelane strategije zahodnoevropskih
gospodarskih dostopov na jugovzhodno Evropo prikazuje na primeru vzorne kandidatke
Slovenije in prepleta posamične usode z internimi političnimi strategijami.
Kot izdajatelj literarne revije „Lichtungen“ se Markus Jaroschka že skoraj dve desetletji intenzivno
ukvarja z internacionalno evropsko literaturo, predvsem pa tudi z literaturami dežel, ki niso v trendu.
Meje, raznolikosti živečih, drugačni so pri njem postavljeni v ospredje njegovih opazovanj, meje
kot znak in kazalo resnic. Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju portretira Franz Niegelhell, pronicljivo,
kot je njegova narava, šefinja Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani, Natascha Grilj, pa
osebno poroča o raznolikih dejavnostih inštituta. Upajmo, da bo smela to početi še dolgo.
prispevek o Mariborski sinagogi, priča o majhnem
delu njegovega ogromnega delovnega volumna.
Na tem mestu je treba posebno opozoriti na delo
Antona Novaka izdano pri Mohorjevi založbi
„Pravno varstvo slovenske manjšine v Avstriji“.
Njegov v pričujoči brošuri predstavljen članek
se ukvarja z neodvisnimi eksperti za manjšinska
vprašanja, imenovanimi na osnovi OZN.
Graška slavistika ob pomoči vodje Petera Grzybeka
ni reducirana le na dosežke. Njegov prispevek
je mogoče brati bolj kot obtožbo proti
vladajoči visokošolski politiki. Tematika izobraževalne
politike v Avstriji je leta 2007 znano
posebno po vročih razpravah brez omembe
vrednih rezultatov.
Tako rekoč kot rdeča nit skozi zbornik se vrstijo
koščki intervjujev iz filma „Identitete/Identitäten“.
Leto 2008 prinaša jubilej – 10 let Pavlove hiše.
V okviru deželne razstave v Feldbachu bomo z
ustreznim programom tudi izven hiše opozorili
na ta dogodek.
Mariborska „Čista energija“ je moto, ki se mu je zapisal eden velikih sinov tega mesta, in sicer Boris Jaušovec.
Vključitev Pavlove hiše v mariborsko Kulturno glavno mesto Evrope leta 2012 je želeni cilj.
Neposredna „soseda“ hiše je Marijana Sukič. Neutrudna kulturna delavka in izdajateljica časopisa
Porabje jamči medialno gotovost slovenskega dela v Porabju na Madžarskem.
Znani zgodovinar Gerhard Dienes je želel sliko nemškega mesta Gradec predstaviti nekoliko pravilneje,
prav v času „močnih domačih tonov“ ob volitvah v občinski svet.
Razstava v hiši dokumentira pot Bojana Adamiča kot dirigenta in konpomista. Aleš Gačnik komentira
njegovo življensko pot. Marjan Toš je priznan poznavalec Judov na Slovenskem, njegov
8
9