Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus

Porabje
Podatki kažejo tudi to, kakšno je
realno jezikovno stanje v Porabju.
Porabščino kot materinščino obvlada
srednja in starejša generacija, za
mlajše generacije je značilno, da materinščino,
četudi jo obvladajo, v
medsebojni komunikaciji vse bolj
opuščajo, medtem ko se najmlajši
materinščino učijo kot tuji jezik.
Porabje
Vloga časopisa Porabje pri ohranjanju porabskega
narečja in slovenske identitete v Porabju
+ Marijana Sukič
„Porabsko narečje je temelj slovenske identitete v Porabju … Za Slovence na Madžarskem ima porabščina
drugačen pomen kot katero od drugih slovenskih narečij za Slovence v Sloveniji. Pri njih
ni samo sredstvo vsakdanjega zasebnega in poluradnega sporazumevanja, ampak tudi bogoslužni
jezik, do neke mere tudi poučevalni, pa tudi jezik javnega obveščanja in leposlovnega izražanja …“ 1
[Vse o Porabju, str. 12–13]
Tega dejstva smo se prav dobro zavedali, ko smo ob ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem
načrtovali naše dejavnosti. Vedeli smo, da moramo, če želimo „priti“ do ljudi, upoštevati, da je njihova
materinščina porabsko narečje, ki se je ob Rabi obdržalo skozi stoletja.
Časopis Porabje je začel izhajati 14. februarja 1991. Do leta 1995 je bil štirinajstdnevnik, od takrat
pa izhaja kot tednik. Prispevki so objavljeni v porabskem narečju in knjižni slovenščini. Izhaja v
1000 izvodih. Na začetku je izhajal le na šestih straneh, od 20. številke prvega letnika pa na osmih
straneh. Od desete obletnice do datuma, ko smo začeli izdajati tednik, je izhajal vsak drugi teden
na dvanajstih straneh. Odkar je časopis tednik, izhaja vsak teden na osmih straneh.
Leta 1998 je bila opravljena raziskava, ki je zajela vse manjšinske časopise na Madžarskem. Združenje
za družbeno raziskovanje in informatiko je tudi bralcem Porabja posredovalo vprašalnike,
na podlagi katerih je ocenilo časopis in njegove bralce. Na Madžarskem je 14 državnih manjšinskih
časopisov, ki jih finančno podpira Javni sklad za narodne in etnične manjšine. Le 24 odstotkov
razposlanih vprašalnikov je bilo izpolnjenih in vrnjenih, kar je precej nizek rezultat. Rezultat
Porabja je boljši, na raziskavo se je odzvalo 34 odstotkov naših bralcev. S tem smo za Hrvatskim
glasnikom (37 %) zasedli drugo mesto. 92 odstotkov bralcev Porabja se šteje za pripadnike slovenske
narodnosti. Slovenščino kot materni jezik je označilo 93 odstotkov. Pri teh podatkih se
1 Slovensko Porabje, uredil Franci Just, Murska Sobota 2001.
Marijana Sukič
93