Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Sie wollen auch ein ePaper? Erhöhen Sie die Reichweite Ihrer Titel.
YUMPU macht aus Druck-PDFs automatisch weboptimierte ePaper, die Google liebt.
Mariborska Sinagoga<br />
Mariborska Sinagoga<br />
še naraščajo. Sinagoga je namreč vpeta v muzejske<br />
informacijske sisteme in deležna velikega<br />
zanimanja tujine, narašča predvsem povpraševanje<br />
po strokovnih podatkih (na primer<br />
ocene in analize holokavsta, antisemitizma,<br />
nestrpnosti …). Dolgoročno gledano bodo<br />
naloge judovskega centra predvsem: zbiranje,<br />
varstvo in strokovno preučevanje predmetov<br />
judovske kulturne dediščine, priprava gradiv o<br />
zgodovini judovstva na Slovenskem, izmenjava<br />
strokovnih gradiv in strokovno sodelovanje<br />
z drugimi centri judovske kulturne dediščine<br />
(predvsem tujimi) in judovskimi skupnostmi.<br />
Med poglavitnimi nalogami ostajajo: zagotavljanje<br />
strokovnih informacij zainteresiranim<br />
obiskovalcem in strokovni javnosti, organizacija<br />
in vzdrževanje strokovne knjižnice 22 , priprava<br />
razstav, znanstvenih srečanj in predavanj<br />
z judovsko tematiko in s temami, ki so<br />
povezane z negovanjem strpnosti, tolerance in<br />
medsebojnega dialoga. Naloga mariborskega<br />
judovskega centra bo tudi strokovno preučevanje<br />
polpretekle zgodovine slovenskih Judov.<br />
V času modernosti so Judje na ozemlju današnje<br />
Slovenije v smislu populacijske entitete<br />
najbolj zaznamovani s svojo pretežno fizično<br />
odsotnostjo: po srednjeveških izgonih iz osrednjih<br />
slovenskih pokrajin (Kranjska, Koroška<br />
in Štajerska) in Primorja med letoma 1496 in<br />
1515 nastane sredi 18. stoletja edina strnjena<br />
judovska poselitev v Prekmurju. Ta skupnost<br />
doživi tako rekoč popolno uničenje v holokavstu<br />
druge svetovne vojne, redki ostanki pa so<br />
po letu 1945 v razmerah nove države potisnjeni<br />
na rob zgodovinskega spomina in iz njega<br />
skoraj povsem izbrisani. 23 Danes so Judje v<br />
22 Strokovno literaturo pridobivajo v Sinagogi postopoma, največ<br />
iz tujine.<br />
23 Marjan Toš, Stereotipno o zgodovinskem spominu na slovenske<br />
Jude, v: Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino,<br />
Zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije,<br />
Ljubljana 2006, str. 210. Antisemitizem in stereotipe o<br />
Judih na Slovenskem moramo že od vsega začetka ocenjevati v<br />
Sloveniji organizirani v eno najmanjših judovskih<br />
skupnosti v Evropi. Vendar to populacijsko<br />
dejstvo v današnji Sloveniji nima neposredno<br />
sorazmernih učinkov na ideacijo o Judih.<br />
Položaj je ravno nasproten: pozitivna ali negativna<br />
senzibiliziranost do Judov, judovstva,<br />
dogajanj v Izraelu in na Bližnjem vzhodu … so<br />
del vsakdana v oblikovanju etničnih ideacij in<br />
razlikovanj v vseh zvrsteh javnosti na način, ki<br />
bi ga lahko označili kot „antisemitizem brez<br />
Judov“. To je področje, ki dobesedno kliče k<br />
preučevanju in daje nove impulze za postopno<br />
ustanovitev mariborskega judovskega centra.<br />
Njegovo ustanovitev podpira tudi Judovska<br />
skupnost Slovenije. 24 Mariborska sinagoga bi<br />
lahko po mnenju nekaterih postopoma postala<br />
tudi osrednji Muzej slovenskega judovstva. 25<br />
Zdajšnja manjša muzejska postavitev v lendavski<br />
sinagogi je namreč posvečena predvsem<br />
prekmurskim Judom, ki predstavljajo poseben<br />
kulturni sklop, malo manj relevanten za preostali<br />
slovenski prostor, in se v smislu judovske<br />
prisotnosti na slovenskih tleh dotika obdobja,<br />
ko Judje živijo predvsem na obrobju slovenskega<br />
ozemlja. Sinagoga v Lendavi v primerjavi z<br />
mariborsko tudi nima tako velike zgodovinske<br />
in še manj umetnostnozgodovinske vrednosti<br />
in pomembnosti. Glede na to, da je Judov v<br />
Sloveniji danes malo in da judovska skupnost<br />
ni nosilka specifične lokalne judovske tradicije,<br />
ni potrebe, da bi bil slovenski judovski muluči<br />
dejstva, da Judje na tem prostoru niso bili nikoli številčnejši<br />
in stalno naseljeni do te mere, da bi se ostalo prebivalstvo lahko<br />
realno soočilo z njimi. V posameznih zgodovinskih obdobjih je<br />
ta prisotnost večja ali manjša, pri čemer ne smemo pozabiti, da so<br />
Judje zlasti po prihodu v štajerska in koroška mesta v 12. oziroma<br />
13. stoletju živeli v precejšnjem sožitju z ostalim prebivalstvom.<br />
To je bilo še zlasti značilno tudi za srednjeveško judovsko<br />
skupnost v Mariboru.<br />
24 Štela naj bi okoli 300 pripadnikov, od katerih jih je le 130 članov<br />
Judovske skupnosti Slovenije, med njimi je tudi nekaj redkih posameznikov<br />
iz Murske Sobote in Maribora. Največ članov je iz<br />
Ljubljane, kjer ima skupnost na Tržaški cesti 2 tudi uradni sedež.<br />
Vodi jo predsednik Andrej Kožar - Beck.<br />
25 Klemen Jelinčič Boeta, Nekaj misli o mariborski sinagogi, rokopis<br />
z dne 22. 8. 2005, arhiv KC Sinagoga Maribor.<br />
zej lociran v mestu, kjer je sedež skupnosti in<br />
v njem živi tudi večina njenih članov, torej v<br />
Ljubljani. Mariborska sinagoga ne samo da je<br />
edinstven arhitekturni spomenik, ampak je to<br />
obenem spomenik največje judovske skupnosti<br />
v zgodovini Slovenije, ki je bila v srednjem<br />
veku pomembna za celotno srednjo Evropo. 26<br />
Ocenjujem, da je bila obnova nekdanje mariborske<br />
sinagoge uspešna in je pripomogla k<br />
oživitvi starega mestnega jedra. Objekt nekdanje<br />
sinagoge je programsko zaživel in to je<br />
pravzaprav najboljša nadgradnja obnove. Obnovljeni<br />
objekt funkcionira kot živ spomin na<br />
srednjeveško judovsko skupnost, ki je v mestu<br />
pustila trajne in vidne sledove in katere ostanki<br />
ostankov po širnem svetu na svojevrsten način<br />
vzdržujejo pred stoletji pretrgane korenine.<br />
Hkrati je obnovljena sinagoga spomin na<br />
slovenske Jude in njihovo kulturno dediščino<br />
nasploh, saj je edini tovrstni kulturni spomenik<br />
v državi. Vse to je izjemen motivator in<br />
dobesedno izziv za pripravo in izvedbo kakovostnih<br />
kulturnih in drugih programov v<br />
smislu negovanja zgodovinskega spomina in<br />
vzpostavljanja globalnih mednarodnih povezav<br />
za predstavitev judovske kulturne dediščine<br />
in aktualne kulturne ponudbe. Večkulturnost<br />
programov ostaja prednostna naloga<br />
Sinagoge kot kulturnoprireditvenega centra,<br />
strokovno preučevanje zgodovinske prisotnosti<br />
in aktualnega položaja Judov pa prednostni<br />
cilj prihodnjega judovskega muzejsko-dokumentacijskega<br />
oziroma informativnega centra<br />
v Mariboru. S tem bi bila dokončno uresniče-<br />
26 Ibid. Avtor predlog zaključuje z razmišljanjem, da bi bil takšen<br />
muzej judovstva edinstveni primer v turistični ponudbi ne zgolj za<br />
Slovenijo, kjer bi predstavil lokalno judovsko zgodovino, temveč<br />
v evropskem prostoru zaradi svoje starosti in specifičnosti. Treba<br />
bi bilo le paziti, da se ta kompleks ne bi razvil v preveč komercialnega,<br />
kar bi se lahko zamerilo lokalnemu prebivalstvu in zaradi<br />
česar bi lahko upadla kakovost ponudbe. To pa ne bi bilo koristno<br />
niti s finančnega vidika.<br />
na vsebinska zasnova, ki je bila izdelana že ob<br />
snovanju obnove objekta. Temeljni vsebinski<br />
program za sinagogo je namreč predvideval<br />
postopno ustanovitev Centra judovske dediščine<br />
z osnovno nalogo raziskovanja judovske<br />
kulturne dediščine, strokovne priprave gradiv<br />
in sodelovanja z drugimi skupnostmi pri nas<br />
in v svetu, vzdrževanja strokovne knjižnice in<br />
muzealij, prirejanja strokovnih srečanj, razstav<br />
z vsebinami, posvečenimi judovski kulturi in<br />
zgodovini. 27<br />
27 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota<br />
Maribor, dopis z dne 19. 4. <strong>2007</strong>, arhiv KC Sinagoga Maribor.<br />
156<br />
157
Change language