Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus

Identitäten / Identitete
Zaradi tega smo tudi poskušali
najti ljudi z različnimi ozadji ter se z
njimi pogovoriti, da bi tako dobili čim
širši spekter vidikov in življenjskih zgodb.
Obiskovalce vabimo, da se v ta
spekter poglobijo, si vzamejo čas in se
z izpraševanci vrnejo nazaj v obdobje,
ki ga danes lahko najdemo le v
zgodovinskih knjigah.
Identitäten / Identitete
Časopisni intervjuji o novi razstavi v Pavlovi hiši
Elisabeth Arlt
Leta 2004 so v Pavlovi hiši začeli širiti in dopolnjevati razstavo panojev o zgodovini štajerskih Slovencev,
ki se tam nahaja že od leta 1998. Izvirni projekt, ki ga je med drugim zasnoval Inštitut za
zgodovino Univerze v Gradcu, se je osredotočal na podrobno predstavitev zgodovine štajerskih
Slovencev in so ga razširili z delom o manjšinah, ki živijo na območju tromeje Avstrija-Slovenija-
Madžarska. Pri tem gre predvsem za Žide in Rome v Pomurju ter za nemško govorečo manjšino
na Apaškem polju.
Maja tega leta so razstavo prestavili v manjši razstavni prostor znotraj Pavlove hiše, kar sedaj omogoča
nemoten ogled razstave tudi večjim skupinam. Da bi lahko zagotovili moderno, sodobno
predstavitev vsebin, obenem pa uporabili v zgodovinski znanosti dolgo zapostavljen spekter tako
imenovane metodologije Oral History, so se ob znanstveni predstavitvi obmejne zgodovine s pomočjo
panojev osredotočili predvsem na intervjuje z ob meji živečimi prebivalci, obliko zbiranja
informacij, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj pomembnejša
Z metodo Oral History se raziskuje življenje ljudi, ki pripovedujejo o svojih lastnih izkušnjah in
pogledih na stvari; o stvareh, ki niso bile zapisane v zgodovinske knjige, o vsakodnevnih dogodkih
iz življenja lokalnih prebivalcev.
Te zgodbe iz vsakdana prikazujejo življenje, ki je odmaknjeno od političnih dogodkov, ki pa kljub
temu, zavestno ter podzavestno, vplivajo na življenje teh ljudi.
Ta ustna oblika zgodovinskega raziskovanja od izpraševalca zahteva veliko mero senzibilnosti, kakor
tudi skrbno interpretacijo, saj povedano vedno podaja tudi mnenje izpraševanca ter ga zato
tudi ni možno obravnavati kot objektivnega. A to načeloma ni glavna tema teh intervjujev. Ravno
osebni pogled na stvari je tisti, ki se mora posredovati in na tak način stvari postaviti v spekter različnih
mnenj in pogledov, ne da bi jih vrednotil. Zaradi tega izpraševalec pogovorov ne sme zave-
Elisabeth Arlt
221