Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Winter/zima 2007/2008 - Pavelhaus
Sie wollen auch ein ePaper? Erhöhen Sie die Reichweite Ihrer Titel.
YUMPU macht aus Druck-PDFs automatisch weboptimierte ePaper, die Google liebt.
Inštitut naj bi služil povezovanju<br />
Inštitut naj bi služil povezovanju<br />
razvidno že iz naslova simpozija je bil poudarek<br />
na kulturi spominjanja na soško fronto pri<br />
posameznih narodih, ki so bili udeleženi na<br />
fronti, in na različnih vidikih doživljanja fronte<br />
in vojnega časa ne le med vojaki, temveč tudi<br />
v zaledju, med civilnim prebivalstvom in med<br />
begunci“. Raziskali so tudi do sedaj malo osvetljeno<br />
temo: vloga žensk v tem velikem vojaškem<br />
spopadu. Za naslednje leto načrtujejo velik<br />
simpozij z naslovom „Tu felix Europa“ na<br />
temo humanizma s poudarkom na humanistih<br />
s slovenskega prostora na Dunaju.<br />
Glavni del dejavnosti inštituta pa zavzema<br />
podpiranje slovenskih študentov v bilateralnem<br />
pogledu. Ta podpora je iz zgodovinskih<br />
vzrokov tesno povezana s hišo na Seilerstätte<br />
2, v kateri se inštitut nahaja. Lokacija je zgodovinsko<br />
pomembna, saj je hiša v posesti leta<br />
1676 ustanovljenega sklada Lukas Knaffel-<br />
Stiftung. Ustanova, ki je generacijam slovenskih<br />
študentov v habsburški monarhiji omogočila<br />
študij na Dunaju, ima danes po avstrijskem<br />
pravu status privatne ustanove. V prospektu o<br />
Knafljevi hiši/Knaffel-Haus je v tekstu Antona<br />
Levsteka najti nazoren opis: „Poglej našo<br />
večerjo! Je vzkliknil veselo obubožan kranjski<br />
študent, ki je pred sto leti skupaj s prijateljem<br />
iskal pribežališče in streho nad glavo, spričo<br />
Knafljeve ustanove“. „Znani dobitniki Knafljeve<br />
štipendije so bili med drugimi slovenski<br />
pesniki France Prešeren, Oton Župančič, Ivan<br />
Tavčar, zgodovinar Franc Kos in geograf Anton<br />
Melik,“ je mogoče prebrati na spletni strani<br />
inštituta.<br />
Z Rajšpom sem se dogovoril za intervju, da<br />
bi izvedel več. Da Slovenski znanstveni inštitut<br />
živi aktivno življenje, je mogoče opaziti že<br />
ob vstopu. Velik, hali podoben prostor v pritličju.<br />
V ozadju, nekoliko više, mizno pročelje,<br />
kjer sedi Milka Hudobnik, tajnica društva. Za<br />
okroglo mizo v sredini velikega prostora sede<br />
dame in gospodje ter berejo. Ko vstopim, Rajšp<br />
stoji ob mizi in govori z nekim moškim. Za<br />
pogovor se usedeva v njegovo pisarno, v katero<br />
vodijo vrata za miznim pročeljem.<br />
Rajšp takoj na začetku pogovora omeni, da je<br />
človek, s katerim je pravkar govoril, Peter Vodopivec,<br />
ki je napisal prvo študijo o Knafljevi<br />
ustanovi, sicer eni najstarejših še delujočih<br />
dunajskih univerzitetnih ustanov. Zato takoj<br />
vprašam, kako je ustanova nastala.<br />
Rajšp začne živo pripovedovati: Luka Knafelj<br />
(1621–1671) je bil duhovnik s Kranjske. O<br />
njegovem življenju se ne ve veliko. Prišel je na<br />
Dunaj, bil tukaj tudi ordiniran. Sprva je bil kaplan<br />
v bolnišnici, potem župnik v Groß-Russbachu.<br />
Tam je delal in privarčeval premoženje.<br />
Ko je bil še na Dunaju, je kupil to hišo. Iz<br />
zapuščine in premoženja je njegov kolega Jurij<br />
Bohinc, ki je bil rektor univerze, 1676. leta<br />
sestavil ustanovitveno listino ustanove. To je<br />
delovalo tako, da so lahko tukaj letno študirali<br />
štirje štipendisti. Po letu 1850 je prvotno<br />
hišo nadomestila popolnoma nova. Pred prvo<br />
svetovno vojno je bilo letno že 39 štipendistov.<br />
To je lepa številka. Štipendisti. To so bili ljudje,<br />
ki so imeli pomen v Sloveniji. Bili so univerzitetni<br />
profesorji, tudi mnogo umetnikov je<br />
bilo, tako da je bilo to res pomembno mesto za<br />
Slovence.<br />
Po razpadu monarhije štipendij niso več podeljevali.<br />
Univerza v Ljubljani se je kmalu po<br />
ustanovitvi (1919) trudila pridobiti upravljanje<br />
ustanove. Ta prizadevanja pa so kmalu zamrla,<br />
čeravno je bila Knafljeva ustanova celo eksplicitno<br />
omenjena v saintgermainski mirovni pogodbi<br />
kot premoženje, ki naj bi prešlo v slovenske<br />
roke. Potem je prišla vmes druga svetovna<br />
vojna. Toda leta 1961 so upravo ustanove brez<br />
problemov prenesli na ljubljansko univerzo.<br />
Po letu 1961 se dolgo časa ni dogajalo prav veliko.<br />
Poskušali so urediti stanovanja. To so bili<br />
prvi začetki stanovanj za študirajoče iz Slovenije.<br />
Takrat je bilo malo študentov, več je bilo<br />
raziskovalcev in znanstvenikov. Finančno gledano<br />
tukaj takrat ni bilo veliko možnosti za<br />
delo. Leta 70/71 je izšla prva študija o Knafljevi<br />
ustanovi kolega Petra Vodopivca. To je bil<br />
začetek večje popularnosti ustanove v Sloveniji.<br />
V osemdesetih letih je cela vrsta častivrednih<br />
ljudi razmišljala o prenovitvi hiše. Vendar<br />
je trajalo še nekaj časa. Leta 1998 so prišla denarna<br />
sredstva iz Slovenije in hišo je bilo mogoče<br />
prenoviti. Sedaj nudi približno 50 postelj<br />
za študente. Več kot 20 sob z dvema ali tremi<br />
posteljami. Trenutno še ni [novih] denarnih<br />
sredstev in bančni krediti so še odprti.<br />
O hiši sami: tukajšnja dejavnost je sestavljena iz<br />
programskega dela, podpore študentom in raziskovanja.<br />
Rajšp: Hiša je zgodba zase. Sam inštitut je bil<br />
ustanovljen leta 1998. Tega so povezali s hišo,<br />
saj je bila v njej tako rekoč slovenska ustanova.<br />
S pravim delom smo začeli leta 2000. Takrat<br />
je bila hiša gradbišče. V teh prostorih smo od<br />
leta 2003. Leta 1990/91 je bil že ustanovljen<br />
en avstrijski inštitut v Ljubljani kot podružnica<br />
inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo/Ost-<br />
und Südosteuropa-Institut. Že takrat<br />
se je razmišljalo o enakovrednem inštitutu na<br />
Dunaju. Toda preteklo je deset let, da je resnično<br />
bilo tako daleč.<br />
Inštitut naj bi služil znanstvenim stikom med<br />
Avstrijo in Slovenijo. Tako imamo veliko prireditev.<br />
V ospredju so predstavitve skupnih<br />
projektov med Avstrijo in Slovenijo ter tudi<br />
institucij, ki so sodelovale. Na to temo je bilo<br />
že veliko prireditev, kot recimo predstavitev<br />
sodelovanja organizacije Joanneum Research<br />
s Slovenijo.<br />
Ali je mogoče reči, da je hiša nekaj takega kot<br />
zunanjepolitični predstavnik Republike Slovenije<br />
v kulturnih vprašanjih?<br />
Rajšp: Trudimo se. (smeh)<br />
Obstajajo načrti za prihodnost, zreli za odločitev?<br />
Rajšp: Mi sodelujemo. Pred dvema letoma je<br />
bil simpozij o soški fronti. Sedaj jeseni naj bi<br />
izšel še zbornik. Za naslednje leto pripravljamo<br />
velik simpozij z naslovom „Tu felix Europa“<br />
na temo humanizma s poudarkom na humanistih<br />
iz slovenskega prostora, ki so delovali<br />
na Dunaju.<br />
To se bo dogajalo v narodni knjižnici/Nationalbibliothek.<br />
Soorganizatorja simpozija sta<br />
tudi obe akademiji: Akademija znanosti na<br />
Dunaju/Die Akademie der Wissenschaften<br />
in Wien in Slovenska akademija znanosti in<br />
umetnosti.<br />
Kako napreduje izdajanje „Jožefinske topografije/Josephinischen<br />
Landesaufnahmen“?<br />
Rajšp: Za Slovenijo je ob pomoči Slovenije in<br />
avstrijskega zunanjega ministrstva uspelo. Mi<br />
sodelujemo naprej in upamo, da bo kmalu kaj<br />
izšlo. Za Koroško smo že pripravljeni za tisk.<br />
Manjka le denar.<br />
62<br />
63
Change language