university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

prostora. Ko lokalni prebivalci, nacionalni in mednarodni politiki, lokalni in nacionalni
zgodovinopisci skušajo “utrditi” in določiti “absolutno in resnično” pozicijo vasi, naletijo na
dinamičnost, premakljivost, spremenljivost pozicije vasi. Številni poskusi vzpostavitve meja
in določitve pozicije vasi, ki se nahaja bodisi v Albaniji bodisi v Grčiji, bi lahko bili
opredeljeni kot neuspešni in pogosto sporni poskusi vzpostavitve statične lokacije, ki bi le
»navidezno« ustavila proces rekonstrukcije in poustvarjanja pomenov prostora.
Dandanes zaradi množičnih izseljevanj v Grčijo in vračanj v rojstno vas lokalni prebivalci
Dhërmija/Drimadesa znova opredeljujejo in umeščajo vas na geopolitično karto sveta. Na ta
način lokalni prebivalci reorganizirajo svoj prostor. Vas umeščajo na družbeni zemljevid, kjer
se nahajata Grčija in Evropska unija. V nasprotju z Evropsko unijo pa opredeljujejo in
umeščajo Albanijo, katere mejo pomikajo severno od območja Himarë/Himara. V tovrstnem
kartiranju se nenehno vzpostavlja hierarhija krajev, kjer se moči in kraji dinamično in
vzajemno konstituirajo v odvisnosti od zgodovinsko naključnega, politično oblikovanega in
družbenega konteksta. Prav tovrstno hierarhijo in način njenega vzpostavljanja, ki v
Dhërmiju/Drimadesu pogosto iziva neskladja in spornost pa obravnava vsebina disertacije.
V drugem delu uvoda v strnjeni obliki predstavim nekatere avtorje (Herzfeld 1991, Henry
1994, De Soto 2000, Bender in Winer 2001, Gupta in Ferguson 2001, Ballinger 2003, Low in
Zúñiga 2003), ki trdijo, da dinamična konstrukcija prostorov in krajev vključuje nestabilnost
in spornost. Njihove predpostavke temeljijo na spornih prostorih, ki se porajajo v različnih
družbenih in kulturnih kontekstih. Ti konteksti se večinoma nanašajo na urbana mesta, kraje
in pokrajine v razvoju, na selitve, razmestitve, izgone ali kraje in pokrajine, ki so predmet
postsocialističnih ali postkolonialnih sprememb. Študije procesov konstrukcije kraja in
prostora naštetih avtorjev se osredotočajo na prostorske reprezentacije dveh ali več družbenih
skupin, ki rekonstruirajo in redefinirajo kraje v neposredni povezanosti s formacijo identitete,
ponovnega pisanja zgodovine in rekonfiguracije odnosov moči. Številni avtorji opredeljujejo
družbene skupine kot homogene (prim. Henry 1994, De Soto 2000, Bender in Winer 2001,
Low in Zúñiga 2003) in le redki med njimi (prim. Herzfeld 1991, Ballinger 2003) izpostavijo
razlike in spornosti, ki se porajajo znotraj posamezne družbene skupine. V študijah spornih
prostorov (Low in Zúñiga 2003) ali pokrajin (Bender in Winer 2001) se avtorice sprašujejo le
o njihovi sporni “naravi” in se ne osredotočajo na “naravo” družbenih praks in odnosov, ki se
vzpostavljajo in so hkrati vzpostavljajoči del prostorov in pokrajin. V nekaterih primerih sta
254