university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

Naloga prikazuje, kako so pomeni pojmov kot so “lokalec” (horianos) in “tujec” (ksenos),
“Grk” in “Albanec”, zunaj (okso) in znotraj (mesa), pred (brosta) in za (piso), “iz” kraja (apo
to topos) in “izven” njega spremenljivi, kontekstualni in naključni. Tako lahko tisto, kar je
pojmovano kot lokalno, v naslednjem trenutku in drugem kontekstu postane tuje in obratno.
Grško lahko postane albansko in albansko lahko postane grško. Kar je “iz” kraja je lahko tudi
“izven” njega. Retorične izjave prebivalcev vasi kot tudi povratnikov opisujejo, kako so
pomeni vasi, ki so definirani skozi vsakdanje prakse, percepcije in pogovore ljudi
Dhërmija/Drimadesa, mnogoglasne.
Mnogoglasja so razkrita skozi zgodbe ljudi, ki so predstavljene v prvem poglavju. Le-te
pripovedujejo, kako se je obseg območja Himarë/Himara spreminjal skozi stoletja, kako so
imena vasi in ljudi vselej premakljiva in spremenljiva, kateri jeziki so bili prisotni in kako se
med seboj prepletajo, pripovedujejo o številnih kapelicah in religioznih praksah, o
nasprotujočih načinih štetja in kategorizacije prebivalcev ter o tem, kako je razumevanje
sorodstva ter z njim povezanega vključevanja in izključevanja posameznih članov
premakljivo. Te zgodbe, podobno kot spominjanja starejših vaščanov, kartirajo različne
pozicije vasi, ki so vselej ujete v proces nastajanja in na ta način uhajajo statičnim in zaprtim
kategorijam, ki jih pozicijam vasi jih skušajo vsiliti različne politične, ekonomske in druge
sile, kakor tudi ljudje sami.
Da bi nepredvidljiva spremenljivost našla svoje mesto v zgodovinskem kontekstu, drugo
poglavje razkriva zgodovinopisja vasi. Slednja so dandanes, v postkomunistični Albaniji
redefinirana skozi proces ponovnega pisanja preteklosti. Dvoumja imen posameznikov in
krajev, dileme o manjšinskih vprašanjih, pripadnost vaščanov in pozicija vasi postanejo del
enoumja in subjekt vzpostavljanja enega samega pogleda na preteklost, zavoljo dosege ciljev
v sedanjosti. Pregled sodobnega zgodovinopisja (predvsem v zadnjem sedemletju), ki
zagovarja proalbanska, progrška ali prolokalna stališča, prikazuje način, skozi katerega
skušajo zgodovinopisci umestiti vas v historični in geopolitični zemljevid nacionalnih držav.
Njihov diskurz razkriva, kako zgodovinopisci pojmujejo nacionalne države kot jasno
določene in nespremenljive entitete, ki obstajajo »že od vselej« in razmejujejo ljudi glede na
jezik, teritorij in nacionalno pripadnost.
Premakljiva števila, samopripisi in imena vasi najdejo svojo enotnost in singularnost v
nacionalnih kategorijah, ki so se v življenju in izkušnjah ljudi uveljavile z uvedbo
266