university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

sprememb (prehod iz komunizma v demokracijo) postaja pomemben del procesov
oblikovanja posameznikove identitete.
Prvo poglavje ponazori raznolike poglede na število prebivalcev v Dhërmiju/Drimadesu in
prikaže razlike v štetju pripadnikov grške manjšine. Prav to pa opisuje, kako so reprezentacije
krajev in ljudi tudi politično pogojene in kako vplivajo na poglede v vsakdanjih praksah ljudi.
Poleg kategorizacij posameznikov, v katerih nekateri ljudje in kraji ostajajo nedefinirani ali so
“izbrisani”, tudi ta množica pogledov na številčnost populacije pove, da se pomeni in
reprezentacije ljudi in krajev nenehno pogajajo.
Zadnji razdelek prvega poglavja, o družinah, sorodstvenih linijah in klanih pa govori o
razlikah in odnosih med tem, kar ljudje rečejo in tem, kar počnejo. V toku socialnih,
političnih, ekonomskih in zgodovinskih dogajanj, so različni prihodi in odhodi ljudi vplivali
na pozabljanja, rekonstruiranja in pogajanja o lokalnih genealogijah. Na tem mestu navedem
primer Koste in Andree, ki pokaže, kako v določeni politični in ekonomski situaciji (ob
namerah države, da z dodelitvijo zemljišč ob obali povrne lastnino upravičencem, ki ne
izvirajo iz tega območja) ljudje, ki ali živijo v vasi ali se vanjo nepretrgoma vračajo,
ustvarjajo svoj prostor v okviru katerega definirajo svojo lastnino in pripadnost.
Drugo poglavje razkriva neskladja in spore, ki se nanašajo na preteklost območja
Himarë/Himara. Tako kot v številnih drugih državah bivšega komunizma ali socializma (kot
so na primer države bivše Jugoslavije, Sovjetske Zveze in Romunija itn.) se je tudi v Albaniji
porajala potreba po ponovnem pisanju zgodovine, ki je bila v obdobju diktature naklonjena
komunistični ideologiji in njenim predstavnikom. Na tem mestu Schwandner-Sieversova
(2002) razpravlja o mitozgodovinah, ki zavoljo uveljavitve državne avtoritete ustvarjajo
podobo idealne preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Avtorica trdi, da je dandanes z vzponom
demokracije, namesto ene same mitozgodovine mogoče razpravljati o mnoštvu mitozgodovin.
Kljub temu, da so si mitozgodovine, ki se nanašajo na albansko preteklosti medseboj različne,
so si podobne v njihovem nanašanju na tri temeljne mite, ki po mnenju Malcoma (2004)
združujejo: mit o prvosti in prioriteti, homogenosti in mit o nenehnem boju za neodvisnost.
Mitozgodovina območja Himarë/Himare je dandanes razpršena na številne verzije in zgodbe,
ki mitizirajo preteklost.
257