university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

avtorici (prim. Low and Zúñiga 2003) opredeljevali spornost kot že vnaprej dano, določeno in
neizogibno.
V pričujoči obravnavi konstrukcije prostora in kraja v Dhërmiju/Drimadesu me predvsem
zanimajo konteksti, v katerih se konstruirajo spornosti, pa tudi konteksti, v katerih dinamična
rekonstrukcija prostora in kraja ne vodi v spore. Dano delo se poleg ukvarjanja z raznolikimi
in spornimi pomeni, ki jih različni družbeni akterji pripisujejo krajem in prostorom,
osredotoča tudi na med seboj povezane pomene, ki jih lokalni prebivalci razkrivajo v svojih
zgodbah o selitvah in potovanjih skozi in med različnimi kraji preko morja in gora (tretje
poglavje). V študiju družbenih in prostorskih interelacij se vsebina dela osredotoča tudi na
procese konstrukcije in distribucije hierarhije moči, zaradi česar so določeni kraji in prostori v
danem družbeno-kulturnem, zgodovinskem in političnem kontekstu opredeljeni kot bolj
»glasni« in sporni, medtem ko drugi ostajajo v ozadju.
Namesto statičnih, v meje usmerjenih in rgidno strukturiranih oblik prostora in kulturnih
oblik, naloga raziskuje dinamiko, kompleksnost in nestabilnost nenehnih procesov
konstrukcije prostora in kulturnih oblik. Pri tem se nasloni na Appaduraijevo fraktalno
metaforo oblikovanja kulturnih oblik. V skladu z Appaduraiem procese konstrukcije
prostorov in krajev ne obravnavam kot enosmeren temveč kot vzajemen in obojestranski
proces.
V prvem poglavju naloga predstavi različne poglede – uradno, lokalno in celo antropološko
– na vas in njene prebivalce, ki poustvarjajo pomene prostorov in ljudi. Ti pogledi v določenih
družbenih, političnih in zgodovinskih kontekstih delujejo kot sporni in nasprotujoči, v drugih
tovrstnih kontekstih pa kot povezani in včasih celo zabrisani in nejasni. Ljudje nikdar niso
sami v svojih krajih in nikoli ne konstituirajo krajev kot krajev samih po sebi (prim. Green
2005: 90). Študije prostora in kraja so pokazale, da krajev ne določa njihova homogenost,
temveč celota njihovih odnosov z različnimi ljudmi in kraji.
Poglavje se začne z zgodbo o območju Himarë/Himara, katerega velikost se je skozi stoletja
neprestano spreminjala. Med 15. in 18. stoletjem je območje združevalo 50 vasi, sredi
18.stoletja 16 vasi in nenazadnje v 19. stoletju pa le še 8 vasi. Poleg števila krajev so se
spreminjala tudi njihova imena in število prebivalcev. V zgodbi o geomorfologiji spoznamo
položaj vasi med obalno ravnico in gorsko verigo ter izvemo za relativno visoko stopnjo
255