university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

Premakljivost in spremenljivost gre pripisati tako razmejevanjem, ki jih ljudje skozi spomine
in pripovedi vpisujejo v pokrajino, kakor tudi državni meji, ki razmejuje Albanijo, Grčijo,
Italijo, Ameriko in Jugoslavijo. Ko pripovedovalci opisujejo gore, zamejujejo prostor med
gorami oz. Albanijo in vasjo, ko pa opisujejo morje, pa razmejujejo med vasjo in morjem. S
tem nacionalno razumevanje razmejevanj in mejnosti pogojujejo s prostorskimi pojmovanji in
obratno.
Prepletenost prostora in kraja v povezavi s hegemonističnim pojmovanjem nacionalnih držav
pa prikazuje četrto poglavje. Slednje se osredotoči na mlajšo generacijo, med katerimi so
lastniki turističnih storitev, emigranti in turisti, ki se v poletnih mesecih zadržujejo na obali
Dhërmija/Drimadesa. Družbena in prostorska razmejevanja se vzpostavljajo okoli praktične in
tehnične problematike, t. j. okoli smeti. Ko ljudje prelagajo odgovornost za nasmetenost obale
na soseda, “Albanca”, “lokalca”, lokalno skupnost, občino in navsezadnje na nacionalno
državo, sočasno konstruirajo družbena in prostorska razmejevanja. V procesu razmejevanja
sogovorci konstituirajo red, znotraj katerega umeščajo svojo tvornost (agency).
Nasprotovanja, neskladja in spori, ki so tako produkti kot tudi producenti razlikovanj med
“mi” in “oni”, so del odnosov moči, kjer vsak posameznik skuša uveljaviti svoje pojmovanje
kraja in na ta način določiti pozicijo vasi. Na podlagi tega procesa, se ponovno izrisuje
prostorska hierarhija, ki pomembno prispeva k formaciji posameznikove identitete. Slednja je
bodisi umeščena v vas bodisi je iz nje izvzeta.
Četrto poglavje prikazuje kompleksnost oz. fragmentiranost odnosov moči med posamezniki
na obali. V grobem bi lahko odnose moči opazovala z dveh med seboj povezanih perspektiv:
z mikro- in makronivoja. Tako na primer izseljenec Kiqos, ki prihaja iz Dhërmija/Drimadesa,
v razlikovanju med seboj kot “lokalcem” (horianos) in “Albanci” (Alvanos), na mikronivoju
vzpostavlja red. Kiqos poudarja individualno in deloma tudi lokalno odgovornost za nečisto
obalo in vas. V razmejevanju med »Albanci« in horiani Kiqos vzpostavlja svojo identiteto in
jo umešča na vaško obalo. Opredeljuje se kot lokalec, koncept, ki ga pojmuje kot sorodnega
“grškosti” in različnega “albanskosti”. S tem ko oblikuje svojo identiteto, Kiqos konstruira
tudi obalo in vas. V poimenovanju toponimov, za katere trdi, da so grškega izvora, umešča
vas v geopolitični zemljevid nacionalnih držav. To pa predstavlja makronivo Kiqovega
razumevanja prostora in kraja. Na eni strani ju razume skozi svojo biografijo, na drugi pa ju
reproducira glede na politične, ekonomske in administrativne sile in moči, na osnovi katerih
ustvarja razmejevanja in konstruira svoj pogled na svet.
268