university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

Namesto krajev v Albaniji, pripovedovalci naštevajo države in kraje “zunaj” Albanije, ki
povezujejo vas s civilizacijo in bogastvom. Ti kraji in države so v razliki z vasjo, ki je
“znotraj” (mesa), umeščeni “zunaj” (okso). Tudi morska ožina razmejuje med vasjo in kraji
“zunaj”, le da je v nasprotju z gorsko verigo opredeljena pozitivno. Vas je potemtakem
ponovno opredeljena kot vmesni prostor. Njena vmesnost ali dvoumnost pa skuša biti
razrešena skozi zgodbe, ki neprestano premikajo pozicijo vasi glede na stike z drugimi kraji in
ljudmi.
Pripovedovalci skozi spomine na poti njihovih prednikov rekonstruirajo preteklost in
poustvarjajo sedanjost, na podlagi katere opredeljujejo svojo pripadnost kraju oz. vasi.
Nenehna rekonstrukcija prostorov pa zaradi družbenih, kulturnih in političnih sprememb, ki
jih spremlja ponovno pisanje zgodovine, različna štetja prebivalcev, manjšinjska vprašanja,
zemljiški spori, globalna ekonomija in geopolitična razdelitev sveta dandanes postaja vse bolj
pereča in vodi v nasprotovanja ter spore, ki jih deloma obravnava četrto poglavje.
Zadnje, četrto poglavje se torej naslavlja na spornost smeti in drugih odpadkov na obali
Dhërmija/Drimadesa, skozi katere lokalni prebivalci upravljajo in nadzirajo sredstva,
oblikujejo identiteto ter vzpostavljajo svojo pripadnost. Na eni strani je lokalni odnos do smeti
odsev zgodovinsko naključnih, političnih, ekonomskih in družbenih odnosov v vasi, regiji in
državi nasploh. Na drugi strani pa so pogajanja o smeteh postala pomemben del procesa
konstrukcije in rekonstrukcije teh odnosov in družbenega prostora. Poglavje je razdeljeno na
dva, med seboj povezana dela. V prvem delu predstavim pogovore z lokalnimi lastniki
turističnih uslug pred obdobjem poletne sezone, ki se prične meseca avgusta. V analizi
pogovorov, se še posebej osredotočim na vprašanja, kako posamezniki doživljajo kraj in kako
z njim upravljajo. V drugem delu pa predstavim zgodbe lastnikov turističnih objektov kot tudi
turistov in sezonskih delavcev na obali, ki ponazarjajo kako pomeni smeti producirajo
prostorski red in klasificirajo, kaj in kdo je zunaj kraja ter kaj in kdo spada vanj.
Pripovedi posameznikov ilustrirajo njihova nikoli dokončana pogajanja, glede vprašanja, kdo
je odgovoren za smeti in kdo za njihovo odstranitev. Ko se posamezniki pregovarjajo in
prepirajo glede smeti, konstruirajo nasprotovanja in neprestano prelagajo odgovornost z
“države” na “lokalno skupnost” in obratno; iz skupinske na individualno odgovornost in
obratno; ter navsezadnje s tujcev na lokalce in obratno. Kategorizacije, kot so na primer
“država” v nasprotju z “lokalnostjo”, skupinska v nasprotju z individualno odgovornostjo in
262