university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

degradacije in erozije zemlje na tem območju. To je eden od razlogov ob številnih drugih
zgodovinskih, socialnih in političnih, ki so botrovali nenehnim gibanjem ljudi in krajev.
Sledi zgodba o spreminjanjih imen, katerih pomeni so danes prežeti z različnimi nacionalnimi
in lokalnimi interesi: progrškimi, proalbanskimi in prolokalnimi. V svojih številnih poskusih,
da bi določili “prvo” ime vasi nacionalni in lokalni zgodovinopisci skupaj z lokalnimi
prebivalci promovirajo ideji, da je njihov kraj “izvorno” pripadal bodisi Grčiji bodisi Albaniji.
Obe razlagi v bistvu kažeta na njihovo pojmovanje nacionalne države kot nečesa “naravnega”
in “avtentičnega” in ne kot nečesa družbeno in politično določenega.
Ob različnih načinih imenovanja se izpogojujejo tudi lastne opredelitve tistih lokalnih
prebivalcev, katerih eden ali oba starša izvirata iz Dhërmija/Drimadesa ali območja
Himarë/Himare. Različne konceptualizacije o tem, kdo je lokalni prebivalec (horianos ali
tisti, ki je “iz kraja”), kdo pripada kraju in kdo ne, se oblikujejo v procesih izključevanja,
kosntrukcije “Drugega” in generiranja razlik. Te temeljijo na medsebojnih odnosih med
ljudmi in predstavljajo del procesov nenehnih rekonfiguracij odnosov moči. Razlike in
konstrukcija Drugega so po eni strani poudarjene in generirane v lastnih opredelitvah ljudi, po
drugi strani pa so odrinjene ob stran v toku vsakdanjosti.
Zgodba o jeziku nam pove, da so prebivalci območja Himarë/Himara skozi tisočletja
premikov ljudi in menjav oblasti (plemena Ilirov in Epircev, antični Grki, Rimljani,
Bizantinci, Turki, kraljevina Zoga, Republika Albanija), v vsakdanjem pogovoru uporabljali
različne jezike (večinoma grščino in albanščino), glede na različne priložnosti – med
prekomorskim trgovanjem, v šoli in cerkvi, doma ipd. Glede na zapis angleškega
zgodovinarja Winnifritha (2002: 47-48) je težko podati veljaven dokaz za izvorni jezik v
Dhërmiju/Drimadesu in širšem območju vasi. Ne glede na to pa lokalni in nacionalni
zgodovinarji, politiki in prebivalci nadaljujejo z iskanjem izvornega jezika in tako definirajo
svoj prostor in pripadnost.
Tako kot jezik definira vaški prostor tudi religiozna praksa z malimi cerkvami in kapelicami.
Več kot trideset jih je raztresenih po vasi in kažejo sledi vaške preteklosti ter verovanja njenih
prebivalcev. Tudi verovanje danes ob toku socialnih (izseljevbanje mlade generacije lokalnih
prebivalcev in priseljevanje muslimanskih družin iz različnih krajev Albanije) in političnih
256