university of nova gorica graduate school contested spaces and ...

tujci v nasprotju z lokalnimi prebivalci, so kompleksne ter odvisne od družbenega in
kulturnega konteksta posameznih sogovornikov. V zadnjih nekaj letih, z razvojem turizma in
rastjo števila turističnih ponudnikov, sezonskih delavcev, izseljencev in turistov, postajajo
vprašanja kdo ali kaj je “umazan(o)” in “neurejen(o)” ter kdo ali kaj je “čist(o)” in “urejen(o)”
(oz. kdo ali kaj je “spada” v vas in kdo ali kaj je “zunaj” nje) postajajo vse bolj pomembna.
Mary Douglas je v enemu med njenimi znanimi deli, Čisto in nevarno (2002 [1966])
prikazala, kako je pomen umazanije družbeno in kulturno pogojen. Po njenem mnenju ne gre
toliko za samoopredeljujoč in neodvisen fenomen, temveč ga definira kot odklon od reda.
Umazanija je stvar “zunaj” kraja, “stranski produkt sistemskega urejanja in klasifikacije
stvari, v kolikor to urejanje vključuje zavračanje neustreznih elementov” (Douglas 2002: 44).
Na obali Dhërmija/Drimadesa so umazanija in smeti prav tako lahko pojmovane kot stranski
produkt družbenega in prostorskega urejanja. Ne gre torej za nedejavne, temveč produktivne
kategorije, ki pogosto odražajo družbena neskladja. Poglavje prikazuje, kako se omenjena
neskladja pogosto naključno vzpostavljajo, obenem pa analizira tudi načine, kako so različna
pojmovanja čistega in umazanega, domačega in tujega pogojena z življenjskimi izkušnjami
posameznih sogovornikov. Med njimi so lastniki turističnih objektov in ponudniki turističnih
storitev, sezonski delavci, emigranti in turisti, ki nenehno debatirajo in se medsebojno
pogajajo, kdo je odgovoren za smeti in kdo mora počistiti obalo. Skozi tovrstna nasprotovanja
posamezniki pravzaprav izražajo svoje poglede na turizem in na novo vzpostavljajo pomen
turistične obale. Sama menim, da podobno kot je turistična obala vir tovrstnih pogajanj, prav
ta pogajanja tudi konstruirajo in rekonstruirajo njo samo, s čimer posamezniki, ki trdijo, da
izhajajo iz Dhërmija/Drimadesa, dobijo možnost umestitve svoje lokalnosti in pripadnosti.
Gupta in Ferguson (2001: 13) poudarjata vzajemni odnos med procesi konstrukcije kraja,
lokalnosti in identitete, ki so spremenljivi in sporni. Avtorja pojasnujeta, da lokalnost ne
pomeni “ukoreninjenosti” v posamezni kraj. Lokalnost je nenehno rekonstruirana skozi
medsebojne odnose in razlike med ljudmi in kraji. Potemtakem je lokalnost konstitutivni in
konstutirajoči del procesa družbenih sprememb; kakor so tudi družbene spremembe, kot na
primer turizem na obali Dhërmija/Drimadesa, konstitutivni in konstutirajoči del lokalnosti in
oblikovanja identitete. Sledeč Hallu, Gupta in Ferguson predlagata, da je “identiteta 'točka
srečanj' – točka prešitja ali začasne identifikacije – ki vzpostavlja in preoblikuje subjekt na
način, ki mu omogoča delovanje” (2001: 13). Ljudje na obali Dhërmija/Drimadesa oblikujejo
263