neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

Anketirani so zapisali še druge kompetence, za katere menijo, da so jih poleg naštetih šerazvili v času prostovoljnega dela z mladimi. Med odgovori prevladujeta sposobnost dela zmladimi in starši ter sposobnost prilagajanja. Voditelji menijo, da so se v času prostovoljnegadela z mladimi naučili tudi prevzemanja odgovornost, improvizacije, organizacije časa,postali so tudi bolj iznajdljivi. Nekajkrat so se ponovili tudi odgovori, kjer voditelji zapišejo,da je prostovoljno delo z mladimi vplivalo na njihovo samozavest, potrpeţljivost in jimpomagalo, da so postali bolj uspešni pri odkrivanju potreb mladostnikov in odgovarjanjunanje. Poleg tega so spoznali metode dela, postali bolj organizirani, samoiniciativni,samostojni ter so povečali svojo mreţo poznanstev.Način dela pri skavtih in tabornikih od voditeljev zahteva veliko timskega dela. Ţe samaskavtska metoda vključuje delo v majhnih skupinah. Delovanje v timih poteka tako na lokalniravni, kjer dva ali več voditeljev vodi eno starostno skupino, kot na regionalni in nacionalniravni pri vodenju projektov. Prav tako se voditelji tedensko srečujejo z načrtovanjem inorganiziranjem aktivnosti in večjih projektov ter vodenjem skupine. Brez komunikacije negre. Komunikacija je potrebna med voditelji, med lokalno, regionalno in nacionalno ravnjoorganizacije, med lokalno enoto in občino ter drugimi lokalnimi organizacijami, medvoditeljem in posameznikom, voditeljem in skupino, voditeljem in starši … Na regijski innacionalni ravni je potrebna komunikacija tudi z višjimi drţavnimi organizacijami (civilnazaščita, ministrstva, občine …). Tudi sposobnosti motiviranja in reševanja konfliktov sta pridelu z mladimi nepogrešljivi. Kot voditelji se velikokrat srečujemo s problemommotiviranosti otrok in mladih ter in iščemo recepte za boljšo motivacijo, pri tem papozabljamo, da moramo najprej biti motivirani tudi mi sami. Podobno je z reševanjemkonfliktov, pri čemer na začetku nikoli ne vemo, ali smo izbrali pravi pristop. Ravno zato sevoditelji v teh sposobnostih čutijo manj močne in usposobljene.Rezultati dokazujejo, da se tudi pri skavtskih in taborniških voditeljih pojavljajo kompetence,ki jih opisujejo kompetenčni modeli, predstavljeni v teoretičnem delu. Še posebej podobni soodgovori estonskih mladinskih delavcev in mladinskih voditeljev. Tudi med njimi so sekomunikacijske veščine, timsko delo, sposobnost organizacije in načrtovanja, motivacijskesposobnosti ter sposobnost reagiranja v konfliktnih situacijah med odgovori o kompetencahpri delu z mladimi večkrat pojavljali.100