LetavodenjaTabela 21: Ocena kompetentnosti <strong>voditeljev</strong> glede na leta vodenjaRazredikompetentnostimanj kompetentni bolj kompetentni SKUPAJN N (%) N N (%) N N (%)manj kot 3 leta 10 18,5 44 81,5 54 100,03–5 let 10 11,6 76 88,4 86 100,0več kot 5 let 3 3,0 96 97,0 99 100,0SKUPAJ 23 9,6 216 90,4 239 100,02= 10,258 (α = 0,006; g = 2)Vrednost2 je statistično pomembna na ravni α = 0,006. Hipotezo neodvisnosti zavrnemo stveganjem 0,6 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo. Dokazali smo, da so leta vodenja <strong>in</strong>kompetentnost <strong>voditeljev</strong> v hipotetični osnovni mnoţici odvisna. Za hipotetično osnovnomnoţico velja, da z leti vodenja kompetentnost med voditelji narašča.Med manj kompetentno ocenjenimi je 18,5 % tistih, ki so aktivni voditelji manj kot 3 leta.Tistih, ki so aktivni od 3 do 5 let je 11,6 %. Le 3,0 % je med manj kompetentno ocenjenimitistih, ki so aktivni voditelji ţe več kot 5 let. Med bolj kompetentno ocenjenimi je 97,0 %tistih, ki so aktivni voditelji ţe več kot 5 let. Tistih, ki se z aktivnim voditeljstvom ukvarjajo3–5 let je 88,4 % <strong>in</strong> tistih, ki so aktivni voditelji manj kot 3 leta, predstavljajo 81,5 %.Postavljena hipoteza, da se voditelji, ki so aktivni več kot tri leta, ocenjujejo kot boljkompetentni, se je izkazala za pravilno. Z rezultati o tem, kje so voditelji pridobili največzmoţnosti, lahko poveţemo tudi rezultate o povezanosti med oceno kompetentnosti <strong>in</strong> letivodenja. Z leti voditelji pridobijo več izkušenj z vodenjem otrok <strong>in</strong> mladih, zato se ocenjujejokot bolj kompetentni. Z leti se udeleţijo tudi več usposabljanj, ki prav tako prispevajo knjihovi kompetentnosti. Razlog je verjetno tudi v tem, da se dlje časa aktivni voditelji boljzavedajo svojega znanja, ki so ga pridobili preko prostovoljnega dela z mladimi <strong>in</strong> ga zato kottako pridobljenega tudi prepoznajo.102
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost med oceno kompetentnosti voditelje <strong>in</strong> ravnjo delovanja vorganizacijiZanimalo me je, ali obstajajo razlike v oceni kompetentnosti med voditelji glede na ravendelovanja v organizaciji. Postavila sem hipotezo: Voditelji, ki aktivno delujejo tudi na regijski<strong>in</strong>/ali nacionalni ravni, so pridobili več znanja, spretnosti <strong>in</strong> kompetenc, kot tisti, ki delujejosamo na lokalni ravni. Podatki so predstavljeni v Tabeli 22.Tabela 22: Ocena kompetentnost <strong>voditeljev</strong> glede na raven delovanjaRazredikompetentnostilokalnaravenregijskaravennacionalnaravenmanjsrednjezeloSKUPAJkompetentni kompetentni kompetentniN N (%) N N (%) N N (%) N N (%)10 6,8 25 17,1 111 76,0 146 100,01 3,2 7 22,6 23 74,2 31 100,05 8,1 18 29,0 39 62,9 62 100,0SKUPAJ 16 6,7 50 20,9 173 72,4 239 100,02= 4,785 (α = 0,310; g = 64)Vrednost2 ni statistično pomembna. Hipotezo neodvisnosti obdrţimo. O povezanosti medravno delovanja <strong>in</strong> kompetentnostjo <strong>voditeljev</strong> v hipotetični mnoţici ne moremo ničesar trditi.Iz podatkov za vzorec lahko vidimo, da je med manj kompetentno ocenjenimi 8,1 % tistih, kidelujejo na nacionalni ravni, 6,8 % tistih, ki delujejo na lokalni ravni <strong>in</strong> 3,2 % tistih, kidelujejo na regijski ravni. Med srednje kompetentno ocenjenimi je 29,0 % tistih, ki delujejona nacionalni ravni, 22,6 % tistih, ki delujejo na regijski ravni <strong>in</strong> 17,1 % tistih, ki delujejo nalokalni ravni. Med bolj kompetentno ocenjenimi pa je 76,0 % tistih, ki delujejo na lokalniravni, 74,2 % tistih, ki delujejo na regijski ravni <strong>in</strong> 62,9 % tistih, ki delujejo na nacionalniravni.Hipoteza, ki sem jo postavila na začetku, se v tem primeru ni izkazala za pravilno.Kompetence, za katere so voditelji ocenjevali razvitost, spadajo med splošne kompetence<strong>skavtskih</strong> <strong>in</strong> taborniških <strong>voditeljev</strong>. Voditelji jih potrebujejo pri delu na lokalni, regijski <strong>in</strong>103
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36:
Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38:
Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40:
in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42:
specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44:
Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46:
2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48:
Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50:
- sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana