neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...

More documents

Recommendations

Info

takšnih, ki menijo, da jim bodo bolj v breme kot v pomoč. Nihče ni mnenja, da jim znanja inkompetence sploh ne bi koristile.Glede na rezultate lahko zaključimo, da se voditelji zavedajo svojih kompetenc in jihprepoznavajo kot dodano vrednost. Kar dokazuje, da bi morali znanju, spretnostim inkompetencam, pridobljenim v času prostovoljnega dela, dati večjo vrednost tudi v formalnemsistemu.110
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju diplomske naloge sem na kratko opredelila prostovoljno delo. Pri temsem predstavila delo prostovoljcev in motive mladih, ki se danes v vse večji meri odločajoza prostovoljno delo. Odgovor, zakaj je temu tako, sem našla v učinkih prostovoljnega dela.Mladi se vključujejo v prostovoljno delo, da pridobijo izkušnje, se počutijo koristne inosebno rastejo. Mlajši mladostniki (15-18 let) se za prostovoljno delo odločajo, ker si ţelijopridobiti komunikacijske spretnosti, razširiti svoj krog prijateljev, pridobiti na samozavestiin izkoristiti svoj prosti čas. Starejši mladostniki (19-24 let) in mlajši odrasli (25-28 let) pa vprostovoljnem delu vidijo priloţnost, da skozi prostovoljne aktivnosti preizkusijo svojepoklicne zmoţnosti, pridobijo nove izkušnje, izrazijo pripadnost skupnosti in aktivnoprispevajo k boljši druţbi. Na kratko sem predstavila tudi značilnosti nevladnih organizacij,v katerih se odvija večina prostovoljnega dela. Prostovoljno delo je v Sloveniji organiziranopredvsem v okviru različnih društev, manj v javnih in zasebnih zavodih (Gril 2007, str. 113).Pri nadaljnjem raziskovanju sem se osredotočila na skavtski organizaciji – Zdruţenjeslovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zvezo tabornikov Slovenije.Prostovoljno delo je preţeto z učenjem. Lahko bi rekli, da ima vsaka prostovoljna aktivnosttudi učne učinke. Vendar raziskave kaţejo, da prostovoljne mladinske organizacije neprepoznavajo svoje izobraţevalne funkcije. Tako organizatorji kot udeleţenci se ne zavedajoizobraţevalne komponente prostovoljnih aktivnosti, temveč svoje dejavnosti opisujejo kotpriloţnosti za mlade, da ti kvalitetno in aktivno preţivijo svoj prosti čas. Neformalno učenjev prostovoljnih mladinskih organizacijah v Sloveniji ni ustrezno ovrednoteno. Sahelberg(1999) je eden izmed tistih, ki se je lotil sistematične analize neformalnega izobraţevanjamladih. Po ocenah mladinskih organizacij neformalno izobraţevanje vpliva na osebnostniin druţbeni razvoj ter sluţi kot dopolnilo formalnemu izobraţevanju. Oblike neformalnegaučenja, ki se odvijajo v prostovoljnih mladinskih organizacijah, so pomemben dejavnik prizaposlovanju in vključevanju mladih v druţbo. Na trgu dela vlada danes velika konkurenca,zato mladi potrebujejo širok spekter znanja in sposobnosti. Poleg učenja z delomorganizacije svojim prostovoljcem ponujajo organizirano in priloţnostno učenje. Vsebinsko,socialno, poklicno, politično in osebno učenje znotraj organizacij prispevajo k razvijanjuspretnosti in veščin, kar lahko poimenujemo kompetence. Kompetencam skavtskih intaborniških voditeljev sem namenila pozornost v drugem poglavju. Kompetence lahko111
Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
Page 35 and 36:
Neformalno učenje ima zaradi svoje
Page 37 and 38:
Nekateri zagovorniki izven šolskeg
Page 39 and 40:
in/ali kognitivnih postopkov natan
Page 41 and 42:
specifične kompetence štejemo tis
Page 43 and 44:
Učenje učenjaMedosebne indruţben
Page 45 and 46:
2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
Page 47 and 48:
Razvijati ustreznepriloţnosti za u
Page 49 and 50:
- sposobnost vzpostavljanja odnosov
Page 51 and 52:
na trgu dela, drugi sklop pa se nan
Page 53 and 54:
Posameznik sam ali v sodelovanju s
Page 55 and 56:
2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
Page 57 and 58:
generacija mladih dobi tovrstne pri
Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
Page 109: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana
show all

neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...