neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...

More documents

Recommendations

Info

Če primerjamo obe shemi usposabljanja lahko, izluščimo naslednje podobnosti.1. Obe shemi ponujata:- osnovna usposabljanja (ZSKSS: TŠ Metoda, TŠ Zdruţenja in TŠ Trener; ZTS:Osnovni modul za vodnike, Temeljni modul za vodje, Nadaljevalni modul za vodje,Izpopolnjevalni modul za trenerje)- specialna usposabljanja ( ZSKSS: Skavtska šola Ţivljenje v naravi I. in II; ZTS:Predstavitveni, Temeljni in Nadaljevalni modul ter Izpopolnjevalni modul zainštruktorje)2. Po vsakem usposabljanju je udeleţenec usposabljanja dolţen opraviti nalogo/projekt, skaterim dokaţe svoje znanje in s tem napreduje. Pri ZSKSS poznamo tri stopnjenapredovanja (imenovan voditelj veje, skavtski voditelj, trener), pri ZTS imajo štiristopnje (vodnik, načelnik druţine, načelnik rodu, trener).3. Usposabljanja vodijo starejši, izkušeni in za to (s strani organizacije) usposobljenivoditelji.82
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivljenju posameznika ţe samo po sebi zelo občutljivo. V primerjavi spredhodnimi generacijami je sodobna mladina še posebej na udaru. Z odraščanjem v sveturazličnih socialnih problemov in hitro spreminjajočih se pogojev se ţe zgodaj sooča zzahtevami po višji strokovni kvalificiranosti in storilnosti. Za uspešno spopadanje z nalogamiin zahtevami druţbe mladi potrebujejo različne kompetence. V procesu odraščanjapotrebujejo oporo in spodbudo pri prevzemanju odgovornosti in osamosvajanju. Na processocializacije poleg druţine in prijateljev vplivajo tudi druge skupine in institucije, v katere semladi vključujejo.Vse več mladih se vključuje v projekte prostovoljnega dela. Večina mladih prostovoljcev delav mladinskih organizacijah (Zupan 2007, str. 4–5). Različne raziskave so pokazale, da akcijeprostovoljnega dela pozitivno vplivajo na osebnostni, druţbeni in strokovni razvoj mladih.Akcije prostovoljnega dela so tudi najboljša vzgoja za odgovorno drţavljanstvo. Mladinskeorganizacije so prostor neformalnega učenja. Neformalno učenje znotraj mladinskihorganizacij posebej vpliva na participacijo in socializacijo mladih v druţbi ter na razvojveščin in kompetenc. Nabor veščin in kompetenc prostovoljcev pri delu z mladimi serazlikuje od modela do modela posamezne drţave. O specifičnih kompetencah ne moremogovoriti, saj se te razlikujejo od dela, ki ga opravlja posameznik pri delu z mladimi. Lahko pagovorimo o splošnih kompetencah, ki jih potrebuje vsak prostovoljec pri delu z mladimi.V empiričnem delu bom temu namenila večji poudarek. Z raziskavo med skavtskimi intaborniškimi voditelji bom skušala ugotoviti, katere splošne kompetence razvijejo voditelji včasu svojega prostovoljnega dela z mladimi. Zanimalo me bo, ali lahko šest kompetenc, kisem jih izbrala glede na predstavljene kompetenčne modele v teoretičnem delu, označimo kotsplošne kompetence skavtskih in taborniških voditeljev. Poleg tega me bo zanimalo, za kateradruga znanja in kompetence menijo voditelji, da so jih pridobili v času prostovoljnega dela zmladimi in katere bi za laţje in uspešnejše delo še potrebovali. Dotaknila se bom tudivprašanja, kakšno je njihovo mnenje glede učinkov prostovoljnega dela z mladimi pri iskanjuzaposlitve in samem delu na delovnem mestu.Rezultati mi bodo v pomoč pri iskanju rešitev, kako »skrito« znanje narediti vidno in gapriznati tudi v formalnih sistemih. Prvi korak pri vrednotenju in priznavanju neformalnegaznanja je zagotovo ozaveščanje o njegovi prisotnosti.83
Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
Page 81: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana
show all

neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...