Slika 1: Blag<strong>in</strong>jski trikotnikDRŢAVAneprofitnoprofitnojavnozasebnoNPOZaSKUPNOSTTRG<strong>neformalno</strong>formalnoVir: Kolarič, Z. idr. (2002). Zasebne neprofitne-volonterske organizacijev mednarodni perspektivi. Ljubljana: Zaloţba FDV. Str. 17.V očeh javnosti so NPO tiste, ki se zaradi svoje majhnosti <strong>in</strong> d<strong>in</strong>amičnosti laţje prilagajajo nadruţbene spremembe, ki zaradi predanosti prostovoljcev bolj kakovostno zadovoljujejopotrebe uporabnikov <strong>in</strong> katerih aktivnosti temeljijo na vrednotah solidarnosti <strong>in</strong> altruizma. Nadrugi strani pa Kolarič (2003, str. 38–39) v svojem članku opozarja na proceseprofesionalizacije, 3 etatizacije 4 <strong>in</strong> komercializacije, 5 ki se vse bolj odvijajo v NPO.2.1.7 Vrste nevladnih organizacijV Sloveniji so nevladne organizacije registrirane kot:3 Profesionalizacija – organizacije svoje dejavnosti izvajajo z zaposlenimi, plačanimi profesionalci (Van Til 1988,str. 200 v Kolarič 2003, str. 39)4 Etatizacija – v procesu storitev postajajo NPO producentke storitev za (socialno) državo, kar pomeni, da državanaroči <strong>in</strong> plača določeno količ<strong>in</strong>o <strong>in</strong> določene vrste javnih storitev pri NPO (Kolarič 2003, str. 39)5 Komercializacija – pomeni penetracijo tržnih odnosov med NPO (Salomon 1993, str. 13 v Kolarič 2003, str. 39)24
1. društva,2. ustanove,3. zasebni zavodi,4. zadruge,5. cerkvene organizacije,6. podjetja za zaposlovanje <strong>in</strong>validov.Izbrani organizaciji (ZSKSS, ZTS) spadata v skup<strong>in</strong>o društev.2.1.7.1 DruštvaDelovanje <strong>in</strong> statusna vprašanja društev ureja Zakon o društvih. V prvem členu zakon določa,da je društvo prostovoljno, samostojno, nepridobitno zdruţenje fizičnih oseb, ki se zdruţujejozaradi skupno določenih <strong>in</strong>teresov, opredeljenih v temeljnem aktu <strong>in</strong> v skladu s tem zakonom.Društva ne smejo biti ustanovljena z namenom ustvarjanja dobička. Zastopnik društva jelahko le poslovno sposobna fizična oseba, ki odgovarja za zakonito poslovanje društva.Članstvo v društvih je prostovoljno, član društva pa lahko postane vsak. Premoţenje društvadruštvo pridobi s članar<strong>in</strong>o, darili <strong>in</strong> volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, zopravljanjem dejavnosti društva <strong>in</strong> iz drugih virov, njegove nepremične <strong>in</strong> premične stvari termaterialne pravice. Društvo si lahko pridobi status društva v javnem <strong>in</strong>teresu. Gre za društva,ki izvajajo dejavnosti, ki so v <strong>in</strong>teresu javnosti (kulture, vzgoje <strong>in</strong> izobraţevanja,zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja druţ<strong>in</strong>ske politike, varstva človekovihpravic, varstva okolja itn.) (Zakon o društvih, 2006).Delovanje društev lahko razdelimo na 14 področij:- kultura <strong>in</strong> umetnost,- šport <strong>in</strong> rekreacija,- izobraţevanje <strong>in</strong> raziskovanje,- zdravstvo,- socialno varstvo,- varstvo okolja,- zaščita rastl<strong>in</strong> <strong>in</strong> ţivali,25
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76:
Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78:
2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80:
sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82:
Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84:
3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86:
5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88:
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana