8. Med skavtskimi <strong>in</strong> taborniškimi voditelji ni razlik glede ţelje po dodatnemusposabljanju.4.4 OSNOVNA RAZISKOVALNA METODAOsnovna raziskovalna metoda je deskriptivna <strong>in</strong> kavzalno neeksperimentalna metoda. Zdeskriptivno opisujemo pojave, s kavzalno – neeksperimentalno metodo pa skušamo ugotovitivzroke <strong>in</strong> posledice teh pojavov (Sagad<strong>in</strong> 1991, str. 29).4.5 SPREMENLJIVKE1. spol,2. starost,3. status,4. organizacija, v kateri voditelji delujejo,5. smer študija/področje dela,6. leta aktivnega vodenja,7. raven delovanja v organizaciji,8. vrste usposabljanj v organizaciji,9. vir pridobitve znanj, spretnosti <strong>in</strong> kompetenc,10. vzrok za udeleţbo na usposabljanju,11. ocena usposobljenosti za kompetenco, pridobljeno pri prostovoljnem delu z mladimi,12. ţelja po dodatni usposobljenosti za kompetenco, pridobljeno pri prostovoljnem delu zmladimi,13. potreba po dodatnem usposabljanju,14. ocena usposobljenosti po koncu usposabljanja,15. ocena prepoznavnosti pridobljenih kompetenc kot dodane vrednosti.4.6 VZOREC IN OSNOVNA MNOŢICAV vzorec so vključeni skavtski <strong>in</strong> taborniški voditelji stari med osemnajst <strong>in</strong> pet<strong>in</strong>trideset let,ki so trenutno aktivni kot voditelji v svoji organizaciji, so se udeleţili ţe vsaj enegausposabljanja v svoji organizaciji <strong>in</strong> so pravilno izpolnili vprašalnik.Osnovna mnoţica je hipotetična, vanjo so vključeni vsi, ki so podobni enotam iz vzorca.86
4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1.1 SpolTabela 5: Število anketiranih glede na spolSpol Število anketiranih Odstotki (%)ţenske 153 64,0moški 86 36,0SKUPAJ 239 100,0Od skupno 239 anketiranih je bilo 86 moških, kar predstavlja 36,0 %, <strong>in</strong> 153 ţensk, karpredstavlja 64,0 % vseh anketiranih.4.6.1.2 StarostTabela 6: Število anketiranih glede na starostStarost Število anketiranih Odstotki (%)18–21 let 61 25,522–25 let 90 37,726–29 let 61 25,530 let <strong>in</strong> več 27 11,3SKUPAJ 239 100,0Vse anketirane sem glede na starost razvrstila v štiri razrede. Največ anketiranih (37,7 %) jebilo starih od 22 do 25 let. Enak deleţ (25,5 %) je bilo starih od 18 do 21 let <strong>in</strong> od 26 do 29let. Najmanj (11,3 %) je bilo starih 30 let ali več.87
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana
Change language