Tabela 25: Ţelja po dodatnem razvoju kompetencRazvitostKompetencane ţelim.bolj neţelim kotţelimniti neţelim, nitiţelimbolj ţelimkot neţelimţelimSKUPAJkomunikacijamotivacijatimsko delonačrtovanje <strong>in</strong>organizacijavodenje skup<strong>in</strong>ereševanjekonfliktov3 15 22 53 146 2391,3 % 1,3 % 9,2 % 22,2 % 61,1 % 100,03 15 24 50 147 2391,3 % 1,3 % 10,0 % 20,9 % 61,5 % 100,07 18 38 50 126 2392,9 % 7,5 % 15,9 % 20,9 % 52,7 % 100,06 21 34 55 123 2392,5 % 8,8 % 14,2 % 23,0 % 51,5 % 100,04 12 27 62 134 2391,7 % 5,0 % 11,3 % 25,9 % 56,1 % 100,05 11 20 54 149 2392,1 % 4,6 % 8,4 % 22,6 % 62,3 % 100,0komunikacija:2= 280, 728 (α = 0,000; g = 4)motivacija:timsko delo:2= 282,318 (α = 0,000; g = 4)2= 183,448 (α = 0,000; g = 4)načrtovanje <strong>in</strong> organizacija:2= 174,954 (α = 0,000; g = 4)vodenje skup<strong>in</strong>e:2= 235,665 (α = 0,000; g = 4)reševanje konfliktov:2= 297,883 (α = 0,000; g = 4)Vrednost2 je pri vseh odgovorih statistično pomembna na ravni α = 0,000. Hipotezo enakeverjetnosti zavrnemo s tveganjem manjšim od 0,0 %. Sprejmemo nasprotno hipotezo, daocene anketiranih o tem, koliko bi ţeleli posamezno kompetenco še dodatno razviti za laţje <strong>in</strong>106
uspešnejše delo, niso enako porazdeljene. Glede na vzorec sklepamo, da tudi v hipotetičniosnovni mnoţici velja, da skavtski <strong>in</strong> taborniški voditelji ţelijo kompetence dodatno razvijati.Iz podatkov lahko vidimo, da 61,1 % anketiranih ţeli komunikacijo dodatno razviti, 22,2 % sibolj ţeli razviti kot nerazviti, 9,2 % si ne ţeli niti razviti, niti nerazviti, 1,3 % si jo bolj ne ţelirazviti kot razviti <strong>in</strong> enak odstotek je ne ţeli dodatno razviti.Sposobnost motiviranja si ţeli dodatno razviti 61,5 %, bolj si jo ţeli razviti kot nerazviti 20,9%, niti razviti, niti nerazviti si jo ţeli 10,0 %, bolj ne razviti kot razviti si jo ţeli 1,3 % <strong>in</strong> pravtako 1,3 % si jo ne ţeli dodatno razviti.Sposobnost timskega dela si ţeli dodatno razviti 52,7 %, bolj si jo ţeli razviti kot nerazviti20,9 %, niti razviti, niti nerazviti si jo ţeli 15,9 %, bolj ne razviti kot razviti si jo ţeli 7,5 % <strong>in</strong>2,9 % si jo ne ţeli dodatno razviti.Sposobnost načrtovanja <strong>in</strong> organizacija si ţeli dodatno razviti 51,5 %, bolj si jo ţeli razviti kotnerazviti 23,0 %, niti razviti, niti nerazviti si jo ţeli 14,2 %, bolj ne razviti kot razviti si jo ţeli8,8 % <strong>in</strong> 2,5 % si jo ne ţeli dodatno razviti.Sposobnost vodenja skup<strong>in</strong>e si ţeli dodatno razviti 56,1 %, bolj si jo ţeli razviti kot nerazviti25,9 %, niti razviti, niti nerazviti si jo ţeli 11,3 %, bolj ne razviti kot razviti si jo ţeli 5,0 % <strong>in</strong>1,7 % si jo ne ţeli dodatno razviti.Sposobnost reševanja konfliktov si ţeli dodatno razviti 62,3 %, bolj si jo ţeli razviti kotnerazviti 22,6 %, niti razviti, niti nerazviti si jo ţeli 8,4 %, bolj ne razviti kot razviti si jo ţeli4,6 % <strong>in</strong> 2,1 % si jo ne ţeli dodatno razviti.Zanimivi so tudi odgovori anketiranih o tem, katere zmoţnosti bi poleg naštetih ţeleli šedodatno razviti oz. bi jih potrebovali za laţje <strong>in</strong> uspešnejše delo z otroki <strong>in</strong> mladostniki.Največkrat se je pojavil odgovor, da bi ţeleli bolje poznati faze razvoja otroka <strong>in</strong> mladostnika– v skladu s tem, katere aktivnosti so za posamezno fazo primerne. Da se je ta odgovornajpogosteje pojavljal, me je nekoliko presenetilo. Delo z otroki <strong>in</strong> mladostniki namreč potekav treh skup<strong>in</strong>ah, kjer je metoda dela ţe prilagojena starostni skup<strong>in</strong>i. Morda je premalopozornosti usmerjene na razlike v fazah razvoja, ki se pojavljajo znotraj posamezne starostneskup<strong>in</strong>e. Večkrat se je pojavil tudi odgovor, da voditelji nimajo razvitih sposobnosti za delo zotroki <strong>in</strong> mladostniki s posebnimi potrebami <strong>in</strong> situacijsko vodenje. Voditeljem primanjkujemotivacije, samozavesti <strong>in</strong> odločnosti. Pogrešajo več tehničnega znanja <strong>in</strong> znanja s področjaretorike. Ţelijo si več znanja o d<strong>in</strong>amiki skup<strong>in</strong>e <strong>in</strong> vrstah vodenja ter znanja s področjamanagementa nevladnih organizacij.107
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36:
Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38:
Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40:
in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42:
specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44:
Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46:
2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48:
Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50:
- sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52:
na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54:
Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114: naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116: 6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana