V druţbi, ki jo Peter Drucker (v Pušnik, Zorman 2004, str. 9) označuje kot druţbo znanja <strong>in</strong>ljudi, je potreben premik od znanja h kompetencam. Danes se zmanjšuje potreba pofaktografskem (KAJ?) <strong>in</strong> reflektivnem (ZAKAJ?) znanju. Vse pomembnejše pa postajatehnično znanje (KAKO?) <strong>in</strong> socialno (KDO?) znanje (Svetlik 2006, str. 8). Usmeritev nakompetence pomeni povezovanje znanja <strong>in</strong> ţivljenjskih izkušenj, ne pa reprodukcije znanja.Če ima posameznik le znanje, nima pa vešč<strong>in</strong>, preko katerih bi to znanje znal uporabiti vpraksi, to znanje ne bo uporabno. Podobno velja, če ima posameznik znanje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e, nimapa stališč (odnosa do svojega dela). Takrat za delo ne bo motiviran <strong>in</strong> tudi v tem primerukompetenca ne bo popolna.Kompetence pomenijo več kot znanje. Obsegajo spretnosti, vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> sposobnosti, ki jihpoleg znanja potrebujemo za opravljanje določenega dela. Kompetenten posameznik jesposoben samostojnega iskanja <strong>in</strong>formacij, učenja z odkrivanjem <strong>in</strong> opazovanjem, aktivnegapridobivanja <strong>in</strong> povezovanja znanja ter njegovo vsesplošno uporabo v različnih ţivljenjskihsituacijah.Def<strong>in</strong>iranje pojma kompetenc je raznoliko. Naj izpostavim le nekaj def<strong>in</strong>icij različnihavtorjev. Lundvall <strong>in</strong> Johnson preprosto poudarita glavno značilnost kompetenc <strong>in</strong> zapišeta,da gre pri kompetencah predvsem za znanje o tem, »kako«, ne pa samo o tem, »kaj« <strong>in</strong>»zakaj« (Lundvall <strong>in</strong> Johnson v: Svetlik 2006, str. 4). Kompetenca nam torej pove, kajposameznik obvlada v teoriji <strong>in</strong> kaj je sposoben narediti tudi v praksi. Oziroma kot v člankuzapiše Medveš, »usmeritev izobraţevanja na kompetence predpostavlja navezavo »šolskega«znanja na ţivljenjsko izkušnjo, ne pa reprodukcije znanj« (Medveš 2004, str. 7). Po njegovemmnenju kompetence pomenijo s<strong>in</strong>tezo (prav tam, str. 5):a) znanja v smislu obvladovanja <strong>in</strong> procesiranja vseb<strong>in</strong>, znanja <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacij ob uporabivišjih kognitivnih sredstev;b) vešč<strong>in</strong> <strong>in</strong> spretnosti v smislu obvladovanja postopkov <strong>in</strong> metod posamezne stroke alistrokovnega področja;c) razvoja <strong>in</strong>teresa, motivacije, osebnega odziva posameznika, njegove osebne <strong>in</strong>tegritete<strong>in</strong> socialne vključenosti.Projekt DeSeCo kompetence def<strong>in</strong>ira kot »sposobnost uspešnega soočanja z zahtevamiposameznika <strong>in</strong> druţbe ter uspešnega izvajanja dejavnosti <strong>in</strong> nalog.« V nadaljevanju razlikujemed pojmoma kompetence <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e. Vešč<strong>in</strong>e pomenijo izvajanje kompleksnih motoričnih38
<strong>in</strong>/ali kognitivnih postopkov natančno <strong>in</strong> prilagodljivo okolišč<strong>in</strong>am. Kompetence paponazarjajo kompleksni sistem delovanja, ki vključuje tako kognitivne vešč<strong>in</strong>e, stališča <strong>in</strong>druge nekognitivne komponente. Vsaka kompetenca temelji na komb<strong>in</strong>aciji kognitivnih <strong>in</strong>praktičnih spretnosti, znanja (vključno s tacitnim 7 znanjem), motivacije, vrednotne orientacije,stališč, vedenja, čustev <strong>in</strong> ostalih socialnih ter vedenjskih sestav<strong>in</strong>, ki se glede na potrebevključujejo v uč<strong>in</strong>kovito delovanje posameznika. Čeprav kognitivne sposobnosti <strong>in</strong> znanjapredstavljajo ključne sestav<strong>in</strong>e, je pomembno, da ne omejujemo pozornosti le na ti dvekomponenti, ampak moramo vključiti tudi druge vidike, kot sta motivacija <strong>in</strong> vrednotnaorientacija (Def<strong>in</strong>ition and Selection … 2002, str. 8–9).Nekateri avtorji opozarjajo, da kompetenc ne moremo def<strong>in</strong>irati neodvisno od posameznika.Fragniere pravi, da je kompetenca posameznikova lastnost, ki se nanaša na njegovo ravnanje<strong>in</strong> ni vezana na specifično delo (Fragniere 1996 v: Muršak, 1999, str. 37). Tudi Muršakpoudarja, da so kompetence rezultat posameznikove konkretne praktične izkušnje <strong>in</strong> kottakšne jih je mogoče prepoznati <strong>in</strong> priznati samo skozi določeno dejavnost. Razvijemo jihlahko v procesu dela. V formalnem izobraţevanju pridobimo teoretsko znanje <strong>in</strong> spretnosti zaopravljanje določenega dela v praksi. Lastno kompetenco pa bomo izoblikovali, ko bomo deloopravili »na svoj nač<strong>in</strong>, ko bomo uporabili osebni stil, s katerim bomo nadgradili svoje znanje<strong>in</strong> spretnosti« (Muršak 1999, str. 37).V sistemu poklicnega <strong>in</strong> strokovnega izobraţevanja bomo naleteli na štiri različne opredelitvekompetenc, ki jih je opredelil Glosarij Evropske fundacije za poklicno izobraţevanje (vMuršak 2001, str. 72–73):1. kompetence, ki predstavljajo osebnostne lastnosti <strong>in</strong> izkušnje posameznika;2. kompetence, ki predstavljajo zmoţnost uporabiti specifično znanje <strong>in</strong> spretnosti;3. kompetence, ki so opredeljene kot zmoţnost doseči cilje <strong>in</strong> izdelati neki rezultat alistoritev;4. kompetence, ki se razumejo kot zmoţnost zadostiti vsem zahtevam neke delovnevloge.To je še en dokaz, da enotne def<strong>in</strong>icije kompetenc ne bomo našli. Zato se bom v svojidiplomski nalogi navezovala na def<strong>in</strong>icijo, ki je za področje mladih prostovoljcev pri delu zmladimi najbolj primerna. Perrenouda kompetenco razume kot »zmoţnost posameznika, da7 Tacitno znanje – znanje, ki ga ni mogoče neposredno izraziti <strong>in</strong> se ga posameznik po navadi niti ne zaveda, je»neozaveščeno« znanje (Muršak 2006, str. 16)39
- Page 5 and 6: KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8: KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10: posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61 and 62: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90:
medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92:
Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94:
2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96:
voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98:
funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100:
motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102:
Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104:
Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106:
OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108:
uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110:
Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112:
5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana