12.07.2015 Views

neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

neformalno učenje skavtskih in taborniških voditeljev in vrednotenje ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

V druţbi, ki jo Peter Drucker (v Pušnik, Zorman 2004, str. 9) označuje kot druţbo znanja <strong>in</strong>ljudi, je potreben premik od znanja h kompetencam. Danes se zmanjšuje potreba pofaktografskem (KAJ?) <strong>in</strong> reflektivnem (ZAKAJ?) znanju. Vse pomembnejše pa postajatehnično znanje (KAKO?) <strong>in</strong> socialno (KDO?) znanje (Svetlik 2006, str. 8). Usmeritev nakompetence pomeni povezovanje znanja <strong>in</strong> ţivljenjskih izkušenj, ne pa reprodukcije znanja.Če ima posameznik le znanje, nima pa vešč<strong>in</strong>, preko katerih bi to znanje znal uporabiti vpraksi, to znanje ne bo uporabno. Podobno velja, če ima posameznik znanje <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e, nimapa stališč (odnosa do svojega dela). Takrat za delo ne bo motiviran <strong>in</strong> tudi v tem primerukompetenca ne bo popolna.Kompetence pomenijo več kot znanje. Obsegajo spretnosti, vešč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> sposobnosti, ki jihpoleg znanja potrebujemo za opravljanje določenega dela. Kompetenten posameznik jesposoben samostojnega iskanja <strong>in</strong>formacij, učenja z odkrivanjem <strong>in</strong> opazovanjem, aktivnegapridobivanja <strong>in</strong> povezovanja znanja ter njegovo vsesplošno uporabo v različnih ţivljenjskihsituacijah.Def<strong>in</strong>iranje pojma kompetenc je raznoliko. Naj izpostavim le nekaj def<strong>in</strong>icij različnihavtorjev. Lundvall <strong>in</strong> Johnson preprosto poudarita glavno značilnost kompetenc <strong>in</strong> zapišeta,da gre pri kompetencah predvsem za znanje o tem, »kako«, ne pa samo o tem, »kaj« <strong>in</strong>»zakaj« (Lundvall <strong>in</strong> Johnson v: Svetlik 2006, str. 4). Kompetenca nam torej pove, kajposameznik obvlada v teoriji <strong>in</strong> kaj je sposoben narediti tudi v praksi. Oziroma kot v člankuzapiše Medveš, »usmeritev izobraţevanja na kompetence predpostavlja navezavo »šolskega«znanja na ţivljenjsko izkušnjo, ne pa reprodukcije znanj« (Medveš 2004, str. 7). Po njegovemmnenju kompetence pomenijo s<strong>in</strong>tezo (prav tam, str. 5):a) znanja v smislu obvladovanja <strong>in</strong> procesiranja vseb<strong>in</strong>, znanja <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacij ob uporabivišjih kognitivnih sredstev;b) vešč<strong>in</strong> <strong>in</strong> spretnosti v smislu obvladovanja postopkov <strong>in</strong> metod posamezne stroke alistrokovnega področja;c) razvoja <strong>in</strong>teresa, motivacije, osebnega odziva posameznika, njegove osebne <strong>in</strong>tegritete<strong>in</strong> socialne vključenosti.Projekt DeSeCo kompetence def<strong>in</strong>ira kot »sposobnost uspešnega soočanja z zahtevamiposameznika <strong>in</strong> druţbe ter uspešnega izvajanja dejavnosti <strong>in</strong> nalog.« V nadaljevanju razlikujemed pojmoma kompetence <strong>in</strong> vešč<strong>in</strong>e. Vešč<strong>in</strong>e pomenijo izvajanje kompleksnih motoričnih38

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!