a) Planiranje – cilj je oceniti kandidatove metodološke kompetence <strong>in</strong> sposobnosti zapripravo načrta nalog v prihodnje. Pri tem se za merilo uporablja <strong>in</strong>tervjuje <strong>in</strong>opazovanje pri delu.b) Izvajanje – temelji na dejanskem izvajanju nalog <strong>in</strong> se pri tem poskuša oceniti njihovoizvajanje <strong>in</strong> sposobnosti, ki se pri tem izraţajo. Ocenjuje se na podlagi opazovanja <strong>in</strong>mersko usmerjenih <strong>in</strong>tervjujev.c) Preverjanje – cilj je oceniti izraţene sposobnosti kandidata, kandidat mora razmisliti oopravljeni nalogi <strong>in</strong> opredeliti alternativne nač<strong>in</strong>e izvajanja ter navesti, kako bi lahkoizbrani pristop uporabili v drugi delovni situaciji.Ta pristop temelji na kvalifikacijskih standardih, ki so razdeljeni na pet stopenj. Vsaka stopnjaje razdeljena na kvalifikacije, ki opisujejo potrebna znanja <strong>in</strong> kompetence. Ključni problemtega modela je oblikovanje standardov zahtevanih kvalifikacij, s katerim se srečujejo mnogedrţave. Ključni problem tega modela, s katerim se srečujejo mnoge drţave, je oblikovanjestandardov zahtevanih kvalifikacij.Bjørnåvold zapiše, da se pri pripravi ustreznih metod za preverjanje znanja na nacionalniravni ne smemo ustaviti le pri orodjih <strong>in</strong> <strong>in</strong>strumentih merjenja, ampak moramo razumetipolitični/<strong>in</strong>stitucionalni okvir, kjer naj bi ta orodja delovala (Bjørnåvold 2000, str. 116).Pri opisih modelov posameznih drţav vidimo, da drţave še vedno iščejo nove poti <strong>in</strong>moţnosti za razvoj kakovostnega sistema priznavanja <strong>neformalno</strong> pridobljenega znanja <strong>in</strong>druga od druge prevzemajo pozitivne izkušnje. Komisija Evropske unije je leta 2004 sprejeladelovni program »Izobraţevanje <strong>in</strong> usposabljanje 2010«, ki je nastal na osnovi MemorandumaKomisije Evropske unije za vseţivljenjsko učenje, pod vplivom lizbonskih sklepov <strong>in</strong>kasnejših usmeritev Evropskega sveta. Program zajema osem osrednjih tem: modernizacijovisokošolskega izobraţevanja, učitelje <strong>in</strong> proučevalce, boljšo izraba virov, dostopnost <strong>in</strong>socialno vključenost, matematiko, znanost <strong>in</strong> tehnologijo, ključne kompetence, priznavanjedoseţkov učencev <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijsko-komunikacijska tehnologijo.V okviru pobud o priznavanju doseţkov učencev je bil leta 2008 sprejet dokument Evropskoogrodje kvalifikacij (v nadaljevanju besedila: EOK). EOK je »skupno evropsko referenčnoogrodje, ki povezuje sisteme kvalifikacij različnih drţav <strong>in</strong> deluje kot ogrodje za pretvorbo, skaterim naj bi postale kvalifikacije med različnimi sistemi <strong>in</strong> drţavami v Evropi laţje berljive<strong>in</strong> razumljive«. Poleg tega spodbuja mobilnost drţavljanov med drţavami <strong>in</strong> omogoča62
vseţivljenjsko učenje, saj zajema vse ravni kvalifikacij – od tistih, pridobljenih v splošnem <strong>in</strong>poklicnem izobraţevanju, v visokošolskem izobraţevanju, do tistih, pridobljenih v začetnem<strong>in</strong> nadaljevalnem izobraţevanju. EOK obsega osem referenčnih ravni, s katerimi so def<strong>in</strong>iranekvalifikacije glede na učne izide. Referenčne ravni obsegajo celoten razpon kvalifikacij, odosnovne (npr. izkaz o opravljeni OŠ) do visoke (npr. doktorat), učni izidi pa so def<strong>in</strong>irani natreh ravneh: znanje, spretnosti <strong>in</strong> kompetence. Učni izid se razume kot »ugotovitev o tem, kajudeleţenec ob zaključku učnega procesa zna <strong>in</strong> kaj je sposoben opraviti.« Več<strong>in</strong>a drţav članicEU razvija svoja nacionalna ogrodja kvalifikacij (NOK). Do leta 2012 naj bi projektrazvrščanja kvalifikacij iz NOK v EOK zaključilo 26 drţav, med njimi tudi Slovenija(Evropsko ogrodje … 2009, str. 5).V Sloveniji se vzpostavlja Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK), ki bo predstavljalo ogrodjeza razvrstitev kvalifikacij glede na niz meril za doseţene posamezne ravni učenja. Z njim najbi povezali <strong>in</strong> uskladili slovenske podsisteme kvalifikacij. Projekt je načrtovan za obdobje2009–2013. Na strani Centra RS za poklicno izobraţevanje (CPI), ki je v okviru projektapostavljen za nacionalno koord<strong>in</strong>acijsko točko, so zapisani naslednji cilji, ki naj bi jih vSloveniji s SOK dosegli:- izboljšati mednarodno razumevanje slovenskih kvalifikacij,- podpreti ustrezne pristope k vseţivljenjskemu učenju z zagotavljanjem dostopnosti,napredovanjem, s priznavanjem učenja, z usklajenostjo <strong>in</strong> boljšo uporabo kvalifikacij,- izboljšati preglednost kvalifikacij za posameznike <strong>in</strong> delodajalce,- izboljšati sistem izobraţevanja <strong>in</strong> usposabljanja v takšni smeri, da se bo odzival napotrebe delodajalcev <strong>in</strong> njihovo vlogo pri ocenjevanju <strong>in</strong> izdajanju potrdil,- zagotoviti potrjevanje znanja, spretnosti <strong>in</strong> kompetenc, ki še niso vključene vprograme formalnega izobraţevanja <strong>in</strong> usposabljanja, ter boljšo povezanost <strong>in</strong>prenosljivost med sistemom izobraţevanja ter certifikatnim sistemom,- izboljšati uč<strong>in</strong>kovitost procesa doseganja kvalifikacij, ki se osredotoča na potrebe trgadela,- omogočiti <strong>in</strong>dividualizirane poti predvsem odraslim <strong>in</strong> tistim, ki niso uspešno končaliizobraţevanja,- povezati različne kvalifikacijske podsisteme (izobraţevalni <strong>in</strong> certifikatni sistem),- izboljšati dostopnost kvalifikacij v terciarnem sistemu izobraţevanja <strong>in</strong> s tem povečatiodstotek ljudi s kvalifikacijami v višješolskem <strong>in</strong> visokošolskem izobraţevanju(http://www.cpi.si/nacionalne-poklicne-kvalifikacije/eqf.aspx).63
- Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
- Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
- Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
- Page 11 and 12: 2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
- Page 13 and 14: oblike prostovoljstva prav nič ne
- Page 15 and 16: Prostovoljno delo lahko opravlja vs
- Page 17 and 18: Gril je naredila analizo motivov gl
- Page 19 and 20: Pri mladih narašča zanimanje za d
- Page 21 and 22: drugih organov oblasti, političnih
- Page 23 and 24: 1. Formalno organizirane - organiza
- Page 25 and 26: 1. društva,2. ustanove,3. zasebni
- Page 27 and 28: 2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
- Page 29 and 30: - diskusije - moţnosti za diskusij
- Page 31 and 32: Različne organizacije neformalno u
- Page 33 and 34: 6. Izvajalci neformalnega učenja:
- Page 35 and 36: Neformalno učenje ima zaradi svoje
- Page 37 and 38: Nekateri zagovorniki izven šolskeg
- Page 39 and 40: in/ali kognitivnih postopkov natan
- Page 41 and 42: specifične kompetence štejemo tis
- Page 43 and 44: Učenje učenjaMedosebne indruţben
- Page 45 and 46: 2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
- Page 47 and 48: Razvijati ustreznepriloţnosti za u
- Page 49 and 50: - sposobnost vzpostavljanja odnosov
- Page 51 and 52: na trgu dela, drugi sklop pa se nan
- Page 53 and 54: Posameznik sam ali v sodelovanju s
- Page 55 and 56: 2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
- Page 57 and 58: generacija mladih dobi tovrstne pri
- Page 59 and 60: izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
- Page 61: izobraţevanja in usposabljanja v G
- Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
- Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
- Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
- Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
- Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
- Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
- Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
- Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
- Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
- Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
- Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
- Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
- Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
- Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
- Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
- Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
- Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
- Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
- Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
- Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
- Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
- Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
- Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
- Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
- Page 113 and 114:
naredimo s sistematičnim beleţenj
- Page 115 and 116:
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadu
- Page 117 and 118:
17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
- Page 119 and 120:
38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
- Page 121 and 122:
56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
- Page 123 and 124:
73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
- Page 125 and 126:
91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
- Page 127 and 128:
Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
- Page 129 and 130:
Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
- Page 131 and 132:
1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
- Page 133:
IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana