neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...

More documents

Recommendations

Info

splošnih (komunikacija, motivacija, timsko delo, načrtovanje in organizacija, vodenjeskupine in reševanje konfliktov) so izpostavili sposobnost dela z mladimi in njihovimi starši.Prostovoljno delo je vplivalo tudi na njihov razvoj odgovornosti, samozavesti,samoiniciativnosti in samostojnosti. Postali so bolj prilagodljivi, potrpeţljivi, uspešni priodgovarjanju na potrebe mladih, razširili so tudi svojo socialno mreţo. Kljub visokemuzadovoljstvu z usposabljanjem znotraj organizacije, pogrešajo dodatna znanja, ki bi jihpotrebovali za laţje in uspešnejše delo z otroki in mladostniki. Zavedajo se pomembnostinenehnega izobraţevanja in osebne rasti, zato si ţelijo pridobljene kompetence nadgraditi inrazvijati nove. To kaţe na ljudi, ki sledijo konceptu vseţivljenjskega učenja in soodgovornost za svojo prihodnost vzeli v svoje roke. Takšne in podobne rezultate učinkovprostovoljnega dela je potrebno predstaviti širši okolici in s tem spremeniti predstave oprostovoljnem delu.Drugi korak je v razvijanju ustreznega sistema vrednotenja in priznavanja neformalnopridobljenega znanja. Morda izobraţevani sistemi in delodajalci kaţejo premalo interesa, dabi kompetence, pridobljene po neformalni poti, tudi ustrezno ovrednotili in jih v določeniobliki formalizirali. Obstajajo le pobude v smeri vrednotenja, kot npr. neformalni indeksNefiks in Europass. Idejo neformalnega indeksa in Europassa bi bilo potrebno razširiti.Ponudniki neformalnega izobraţevanja in delodajalci, bi morali po koncu usposabljanja aliprekinitvi dela, v Nefiks ali Europass zapisati vsa znanja in kompetence, ki so jih mladi zudeleţbo na usposabljanju oz. delom pridobili. S tem bi mladi vodili evidenco o svojemznanju in delu, kar bi lahko uveljavljali kot kompetence in »delovne izkušnje«, ki jihpodjetja zahtevajo in katerih pomanjkanje za njih pogosto pomeni oviro pri vključevanju natrg dela. Tu pa je še ena rešitev, ki morda ni najbolj optimalna. Sorodne prostovoljneorganizacije bi morale pripraviti svoj model osnovnih in specifičnih kompetenc, ki bi senanašale na posamezno področje dela oz. funkcijo v organizaciji. S tem bi razvili nacionalnestandarde kvalifikacij prostovoljnega dela. Na podlagi pisnih in praktičnih testov, bi imeliprostovoljci moţnost, da bi svoje znanje in spretnosti dokazati pred komisijo.Ne glede na urejenost področja prostovoljnega dela in priznavanja neformalno pridobljenegaznanja je za mlade dobro, da se vključujejo v prostovoljne dejavnosti. Prinaša jim mnogokoristnega znanja in kompetenc in vplivajo na oblikovanje njihove osebnosti. Kot (bodoči)iskalci zaposlitve lahko v prostovoljstvu najdejo nove moţnosti za delo in kasneje razvijejopoklicno kariero.114
6. VIRI IN LITERATURA1. A Memornadum of Lifelong Learning (2000). Comission of teh European Communities.Brussel. (http://www.bologna-berlin2003.de/pdf/MemorandumEng.pdf,pridobljeno 10. 8. 2010).2. Arnuš, N. (2004). Mladi prostovoljci v Zvezi tabornikov Slovenije. (Diplomsko delo).Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.3. Bjørnåvold, J. (2000). Making learning visible. Identification, assesment andrecognition of non-formal learning in Europe. Thessaloniki: CEDEFOP.4. Cevc, M. in Remškar, A. (ur.). (2001). Dvigni peruti: priročnik za skavtske voditeljicein voditelje. Ljubljana: Zdruţenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.5. Chisholm, L. (2000). Towareds a Revitalisation of Non-formal Learning for ChangingEurope. V: Cepin, M. (2004). Neformalno izobraţevanje. Ljubljana: Salve; DruštvoMladinski ceh.6. Competence and the development of competencies in the field of youth work: TheProfessional Background of Estonian Youth Workers. Report on the Survey in theField of Youth Work Training.(http://www.hm.ee/index.php?popup=download&id=7127, pridobljeno 17. 3. 2010).7. Core competencies for Youth Work Professionals. New York City: Departement ofYouth & Community Developement.(http://www.nyc.gov/html/dycd/downloads/pdf/core_competencies_for_yw_professionals.pdf,pridobljeno 9. 8. 2010).8. Darvill, G., Perkins, E., Unell, J. (1988). Learning from volunteering: an exploratorystudy. Leicester: NIACE.9. Debeljak, R. (2000): Izobraţevanje v prostovoljnih organizacijah. (Diplomsko delo).Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.115
Page 5 and 6:
KAZALO VSEBINE1. UVOD .............
Page 7 and 8:
KAZALO TABELTabela 1: Motivi za opr
Page 9 and 10:
posameznika. Mladim prostovoljno de
Page 11 and 12:
2. TEORETIČNI DELZnanja, talenti i
Page 13 and 14:
oblike prostovoljstva prav nič ne
Page 15 and 16:
Prostovoljno delo lahko opravlja vs
Page 17 and 18:
Gril je naredila analizo motivov gl
Page 19 and 20:
Pri mladih narašča zanimanje za d
Page 21 and 22:
drugih organov oblasti, političnih
Page 23 and 24:
1. Formalno organizirane - organiza
Page 25 and 26:
1. društva,2. ustanove,3. zasebni
Page 27 and 28:
2.2 NEFORMALNO UČENJE MLADIH V PRO
Page 29 and 30:
- diskusije - moţnosti za diskusij
Page 31 and 32:
Različne organizacije neformalno u
Page 33 and 34:
6. Izvajalci neformalnega učenja:
Page 35 and 36:
Neformalno učenje ima zaradi svoje
Page 37 and 38:
Nekateri zagovorniki izven šolskeg
Page 39 and 40:
in/ali kognitivnih postopkov natan
Page 41 and 42:
specifične kompetence štejemo tis
Page 43 and 44:
Učenje učenjaMedosebne indruţben
Page 45 and 46:
2.2.4.2 Ameriški modelNew York Cit
Page 47 and 48:
Razvijati ustreznepriloţnosti za u
Page 49 and 50:
- sposobnost vzpostavljanja odnosov
Page 51 and 52:
na trgu dela, drugi sklop pa se nan
Page 53 and 54:
Posameznik sam ali v sodelovanju s
Page 55 and 56:
2.2.7 Orodja beleţenja neformalno
Page 57 and 58:
generacija mladih dobi tovrstne pri
Page 59 and 60:
izobraţevanju. Poglejmo, kako izko
Page 61 and 62:
izobraţevanja in usposabljanja v G
Page 63 and 64: vseţivljenjsko učenje, saj zajema
Page 65 and 66: 2.3 PROSTOVOLJNO DELO V MLADINSKIH
Page 67 and 68: porodila ideja o ustanovitvi gozdov
Page 69 and 70: zdruţujejo v tri regije (ljubljans
Page 71 and 72: strokovna sluţba. Vodi jo tajnik s
Page 73 and 74: na območju ene ali več občin in
Page 75 and 76: Redna usposabljanja voditeljevTabor
Page 77 and 78: 2.3.4.2 Usposabljanje v ZTSUsposabl
Page 79 and 80: sklopi so enaki temeljnemu modulu,
Page 81 and 82: Izpopolnjevalni modul se izvaja v t
Page 83 and 84: 3. SKLEPObdobje mladosti je v ţivl
Page 85 and 86: 5. Ali obstajajo razlike v ocenah k
Page 87 and 88: 4.6.1 Osnovni podatki o vzorcu4.6.1
Page 89 and 90: medicinska smer 17 7,1biotehniška
Page 91 and 92: Tabela 12: Število anketiranih gle
Page 93 and 94: 2= 488,762 (α = 0,000; g = 4)Vredn
Page 95 and 96: voditelji svoje delo opravljati kva
Page 97 and 98: funkcije v organizaciji, niso enako
Page 99 and 100: motivacija, timsko delo, načrtovan
Page 101 and 102: Glede na rezultate lahko rečemo, d
Page 103 and 104: Področjedelovanja4.9.8 Povezanost
Page 105 and 106: OrganizacijaTabela 24: Stopnja spec
Page 107 and 108: uspešnejše delo, niso enako poraz
Page 109 and 110: Iz Tabele 25, ki prikazuje podatke
Page 111 and 112: 5. ZAKLJUČEKV začetnem poglavju d
Page 113: naredimo s sistematičnim beleţenj
Page 117 and 118: 17. Evropsko ogrodje kvalifikacij z
Page 119 and 120: 38. Medveš, Z. (2004). Kompetence
Page 121 and 122: 56. Oblak, A., Gornik, J. (ur.) (20
Page 123 and 124: 73. Sagadin, J. (1991). Razprave iz
Page 125 and 126: 91. Zakon o nacionalnih poklicnih k
Page 127 and 128: Priloga 1NEFORMALNO UČENJE SKAVTSK
Page 129 and 130: Nadaljevalni modul za vodjeIzpopoln
Page 131 and 132: 1 2 3 4 5NE ŽELIM dodatno razviti.
Page 133: IZJAVA O MENTORSTVUSpodaj podpisana
show all

neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

neformalno uÄenje skavtskih in taborniÅ¡kih voditeljev in vrednotenje ...